Finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob sta poslancem na izredni seji predstavila proračuna za prihodnji dve leti.

5,3 milijarde evrov po Golobovih besedah pade na dve postavki, in sicer dve milijardi na plazove in 3,3 milijarde evrov na vodotoke. "Tako plazovi kot vodotoki bodo potrebovali ogromno časa in ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da po tem, ko bosta sanacija in obnova izvedeni, mora biti okolje odpornejše proti podobnim nesrečam, ravno krepitev odpornosti pa je tista, ki pomembno zvišuje to oceno," je pojasnil Golob.

Ukrepi, ki bodo namenjeni gospodarstvu, prebivalstvu in infrastrukturi, bodo realizirani primarno znotraj proračunskih let 2023 in 2025. "Če poplav ne bi bilo, bi bil proračun za leto 2024 znotraj fiskalnih pravil," je dejal in pojasnil, da od preostalih petih milijard škode milijarda odpade na gospodarstvo, na prebivalstvo približno nekaj manj kot 800 milijonov evrov škode, preostalo pa na občinsko in državno infrastrukturo.

Vsebinske razprave pa tokrat ni bilo, saj jo bodo najprej opravili na sejah delovnih teles DZ-ja.

Več, kot dopuščajo fiskalna pravila

Sorodna novica Državna poraba bi morala eksplodirati, da bi dosegla načrtovani primanjkljaj

S predlaganimi spremembami proračuna se odhodki zvišujejo za 720 milijonov evrov, na 16,2 milijarde evrov, medtem ko naj bi se prihodki povečali za 211 milijonov evrov, na 14 milijard evrov. V letu 2025 je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov.

Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja. To je več, kot dopuščajo fiskalna pravila, ki bodo z letom 2024 znova začela veljati, kar bo poskušala vlada v Bruslju upravičiti s posledicami avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, ki so povzročili večmilijardno škodo.

Ne glede na poplave pa bo skupen obseg naložb praktično enak oz. bo višji, kot predvideva sprejeti proračun za 2024. "Vse bistvene naložbe ostajajo v teku, nobena od naložb, ki je v teku, se ne ustavlja," je dejal Golob in dodal, da se hkrati povečujejo sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Za popoplavno obnovo

Predloga proračunov za leti 2024 in 2025 po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države. Poslance je pozval k podpori dokumentoma. Glasovanje bo sicer potekalo na novembrski seji DZ-ja.

Vlada je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevala prioritete in makroekonomske okvire, pri čemer je izhajala predvsem iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj, je ob predstavitvi predlogov v DZ-ju pojasnil Boštjančič.

"Verjetno ni treba poudarjati, da so vsebino dokumentov narekovale predvsem izzivov polne razmere, tako v svetu kot doma – od povišane inflacije do katastrofalnih poplav v avgustu," je poudaril.

Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč gospodarstvu treba zagotoviti znatna sredstva, so v predlogih obeh dokumentov sredstva načrtovana predvsem za ukrepe, povezane z odpravo posledic naravne nesreče. Po Boštjančičevih besedah je pri tem ključno, da se zagotavlja preglednost porabe javnih sredstev.

Za odpravo posledic ujme bodo poleg sredstev iz državnega proračuna v prihodnjih letih na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

"Prihodnje leto se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko se leta 2025 največ dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna za 2024 namenja politiki znanosti in informacijski družbi," je pojasnil minister.

Leta 2024 je za plače in prispevke predvidenih 1,7 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,8 milijarde evrov. Boštjančič je ob tem poudaril, da se vlada še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja glede plačne reforme. Izvajanje reforme je sicer zaradi sprostitve in preusmeritve sredstev za sanacijo poplav predlagano za leto 2025, torej z enoletnim zamikom.

Vlada po ministrovih besedah kljub odpravi posledic naravne katastrofe ohranja ambiciozen investicijski plan za prihodnje leto. Investicijski izdatki so načrtovani za 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa za 1,4 milijarde evrov.

Približno tretjina sredstev bo namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč, je med drugim pojasnil Boštjančič.

V torek se bo obravnava predlaganih dokumentov začela na dveh matičnih parlamentarnih telesih in se nadaljevala do ponedeljka, proračuna naj bi poslanci sprejeli na novembrski plenarni seji.