V oddaji Studio ob sedemnajstih na Prvem programu Radia Slovenija je ob prvi obletnici vlade potekal pogovor s premierjem Robertom Golobom, ki sta ga vodila Urška Jereb in Aleš Kocjan. Premier Golob je povedal, da je po letu dni še bolj motiviran za delo v politiki.

"Vmes sem se marsikaj naučil. Tisti od vas, ki ste kdaj bili v hiši zrcal ... tako nekako se počuti človek v politiki, vidi cilj, ampak pot do tja pa je včasih drugačna, kot si misli," je dejal Golob, ki je sprva odgovarjal na očitek, da prihaja do ostre politične polarizacije v času, ko njegova vlada za resne reforme potrebuje čim širše soglasje v politiki in družbi.

"Mogoče gre za napačno percepcijo polarizacije. Upam si trditi, da smo dosledno spoštovali obljubo, da ne bomo polarizirali ljudi, ne bomo ves čas v antagonizmu, v nasprotju in konfliktu z običajnimi ljudmi, in temu se izogibamo. Navsezadnje to dokazuje tudi to, da smo se z organizatorji protestov srečevali in popolnoma normalno, spoštljivo pogovarjali z njimi, protestov nismo preprečevali, še manj se nad njimi znašali ali pa uporabljali policijske represije nad nobenim protestom. Pa ni pomembno, ali je prišel z leve ali je prišel z desne strani. Spoštljivost dialoga do prebivalcev Republike Slovenije je ključna, od tega ne mislim odstopati," je dejal in dodal, da je nekaj popolnoma drugega, ko se med pozicijo in koalicijo mnenja krešejo v državnem zboru, čemur je državni zbor sploh v resnici namenjen.

"Mene ne boste slišali govoriti o ideologiji, niti o tem, da se nas mora razdvajati. Prav nasprotno, ko je nekdanji predsednik Kučan predlagal spomenik osamosvojitvi, ki so ga potem podprli vsi, smo ga podprli tudi mi. Takrat sem znova poudaril, da želimo podpirati vse projekte, ki nas združujejo. To pa, da da nekdo naredi iz organizacijskega vprašanja muzeja osamosvojitve, ki ni bil ukinjen, ampak zaradi racionalizacije dela združen z Muzejem sodobne zgodovine, politično vprašanje, to največ pove o tistem, ki ob tem polarizira. Vlada nima namena polarizirati družbe, zagotovo ne, in je tudi ne bo," je zatrdil in omenil, da bo vlada obnovila dan spomina na žrtve komunizma, "ampak na podlagi strokovne razprave, in samo stroka, v tem primeru zgodovinska stroka, je lahko tista, ki da ustrezen dogovor".

Nič več napovedi reform

Golob in njegova vlada pa postajata bolj skrivnostna pri napovedih reform, ki jih ne nameravata več predstavljati v javnosti, temveč šele, ko bodo pripravljene.

"Odziv na to, da javno predstavljamo, kako bodo reforme vpeljane, je bil nekoliko kritičen in v resnici reformnim prizadevanjem nič ne koristi, da o njih razlagamo prehitro vnaprej v javnosti. Zato smo sprejeli odločitev, da bomo reforme izvajali in jih izvajamo ter da bomo o njih govorili takrat, ko bomo imeli rezultate. Dal bom primer ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, namenoma tega nismo oznanjali, ampak smo to izpeljali in podobno bomo ravnali tudi v prihodnje," je pojasnil.

Zato tudi v prihodnje ne bodo več predstavljali zdravstvene reforme.

"Reforme se lotevamo zato, ker se je nihče ni lotil trideset let. To povemo konec januarja in potem se sproži nekje aprila neučakanost, da po tridesetih letih začnemo šteti tedne, v katerih naj bi bili rezultati. Meni se zdi to neresno, ampak recimo, da smo si sami krivi. Pri zdravstvu so vloženi in v obravnavi trije zakoni, ključni za začetek reforme, ti trije so znani tudi javnosti, te tri bomo nadaljevali. Nič ne bom napovedoval, vse reforme se v ozadju analizirajo, nekatere od njih so večje, nekatere od njih so manjše, nekatere so samo spremembe in korekcije zakonodaje, nekatere so celo izvedba zakonodaje, kot je na primer zakon o dolgotrajni oskrbi, ker gre v resnici za izvedbeni del, se pravi za pripravo novega zakona. Napovedovanje je žal v javnosti imelo slab odziv. Raje bomo predstavljali rezultate in za zdaj nam gre pri rezultatih boljše," je novo vedenje vladne ekipe predstavil premier.

Zato je bil skrivnosten tudi glede pričakovane pokojninske reforme: "Ne bomo več ničesar napovedovali, dokler stvari ne pripravimo in jih predstavimo tistim, ki so v tistem trenutku za to relevantni, v tem primeru Ekonomsko-socialnemu svetu. Takrat bomo potem tudi o tem govorili."

O plačni politiki, dvigu minimalne plače in napovedanem dvigu pokojnin ter zmožnostih proračuna je povedal, da je dvig minimalne zajamčene pokojnine nekaj, kar so napovedali in podpisali v koalicijski pogodbi lani maja. "Obljubili smo, da bo minimalna zajamčena pokojnina konec letošnjega leta sedemsto evrov. Mi izpolnjujemo obljube in verjamemo, da je razmerje med obema ustrezno. Zagotovo ne bi sprejemali ukrepov, ki jih ne bi zmogli, v tem primeru državni proračun pri pokojninah ali pa gospodarstvo pri minimalnih plačah," je dejal.

Javne finance so uravnotežene

Na začetku prihodnjega leta začnejo znova veljati evropska fiskalna pravila, primanjkljaj proračuna bo treba znižati pod tri odstotke.

"Proračuna za leti 2023 in 2024 sta v celoti usklajena s pričakovanji Evrope in pravili, ki veljajo v Evropi. Naše javne finance so v resnici zelo uravnotežene, nam priznavajo mednarodni finančni trgi, ki so edini pokazatelj. To se meri s pribitki na obveznice, kar je najboljši pokazatelj, kako ti zaupajo mednarodni vlagatelji, pri katerih se lahko zadolžuješ. Avstrija ima pribitek nič, seveda je boljši od slovenskega, Slovenija ima pribitek petindvajset točk, Španija dvainštirideset, Hrvaška osemdeset, Italija 125, Italija ima petkrat večji pribitek kot Slovenija, Madžarska, ki je bila veliko časa Sloveniji za zgled, ima 210. Mislim, da je zaupanje mednarodnih trgov tisto, ki pove, da so naše javne finance v bistveno boljši kondiciji, kot se mogoče v Sloveniji včasih zdi," je navedel premier.

Kako pa si bo država privoščila zvišanje plač, ki jih skuša, tudi s stavkami, doseči ves javni sektor, pa je dejal: "Seveda si vsi želijo višje plače in razumem, da je to želja. Koliko imamo za te namene denarja, je pa druga zadeva. Mi smo zavezani k temu, da držimo primanjkljaj po tri odstotke, in žal noben pritisk ne bo zalegel, če denarja ni. Natančno vemo, koliko denarja imamo, in se bomo pač morali tega vsi držati. Verjamem, da bo katera od interesnih skupin poskušala izsiljevati dvige, ki v tem trenutku mogoče tudi niso upravičeni, ampak na nas je, da to zdržimo."

Iskanje delovne sile v Evropi in Aziji

Glavna težava gospodarstva je po mnenju premierja trenutno, poleg prenizke dodane vrednosti, ki jo vlada skuša povečati z GZS-jem in raziskovalnimi institucijami, pomanjkanje delovne sile.

"V Sloveniji imamo rekordne dobičke, imamo tudi rekordno zaposlenost. V Sloveniji je danes glavna težava v celotnem gospodarstvu delovna sila, danes govoriti o tem, da je težava nekje drugje, je smešno, glavna težava v gospodarstvu in tudi v javnem sektorju je delovna sila. Če dejansko gospodarstvo ne bi delalo dobro, potem bi imeli verjetno bistveno več delovne sile na razpolago, pa je nimamo. Zdaj smo v postopku odpiranja predstavništev, konzulatov v tistih državah, kjer ocenjujemo, da je delovne sile na razpolago dovolj, in to usposobljene. Zato bomo tudi iskali delavce, ne samo na področju zahodnega Balkana, ki je nekoliko že izčrpano, tudi širše, v mislih imamo Moldavijo, Ukrajino, Gruzijo in pa konkretno Filipine," je pojasnil.

"Slučajno sem vodil podjetje, ki je imelo sedemsto zaposlenih, od teh je bilo okoli 100 tujcev. Tujce je zanimala samo ena stvar, kako hitro lahko pridejo v Slovenijo. Tu je bila največja težava dovoljenje in zato si prizadevamo za pospešitev pridobitve dovoljenj. Ko tujci pridejo v Slovenijo, se ne sprašujejo o davkih. Glavni razlog, da se nekdo odloči, da si bo ustvaril svojo prihodnost v Sloveniji, je, kje bo imel družino ... ali smo mu v stanju kot država omogočiti ne samo zelo dober socialni standard, ki ga imamo, ampak omogočiti tudi to, da lahko uredi svoje stanovanjsko vprašanje. S tem smo se začeli ukvarjati kot vlada. V tem primeru se potem mladi odločajo, da bodo ostali tukaj ali pa da se vrnejo v Slovenijo iz tujine. Odločitev o tem, kje boš vzgajal svoje otroke, je ključna pri mladih. Ta dva elementa sta tista, ki bosta v resnici najbolj vplivala na te najbolj usposobljene strokovnjake ali iz tujine ali pa iz Slovenije," je dodal.

Dvom o ozadju kmečkih protestov

Premier se je dotaknil tudi kmečkih protestov in zahtev kmetov kot tudi zapletov z zakonom o RTV-ju.

"Ko so se kmetje prvič izrekli o svojih zahtevah, so kot prvo zahtevo postavili sestanek in pogajanja z mano v roku desetih dni in so ga dobili. Pogovarjali smo se tri ure in se dogovorili, o čem se bomo pogajali naprej. Potem so se pa čez noč premislili, ugotovili in sami oznanili, da odstopajo od pogajanj, ter so raje protestirali. V tistem trenutku sem začel dvomiti o resničnosti ozadja in namenov. Upravičeno, ker če odpremo pogajanja, se dogovorimo, kaj bodo naslednji koraki, potem pa ena stran enostransko vse skupaj raje zaostri, se človek vedno sprašuje, kaj bi lahko bilo zadaj," je dejal in opomnil, da je Slovenija sprejela Naturo že davnega leta 2004.

"Danes s tem namenom zaostrovati situacijo čez meje je po svoje sicer lahko razumljivo, ampak ni pa najbolj kredibilno. Tudi na tem področju gre sicer za določene posledice, tudi zaostrovanje evropske zakonodaje, ki se pripravlja vrsto let. Vlada je bila pripravljena v tej pogajalski skupini obravnavati kmetijo po kmetijo. Tu gre v resnici za sorazmerno ozko območje in se ne dotika celotne Slovenije. Kmetijo po kmetijo bi izvzeli iz tega režima, zato da da ne bi ogrozili preživetja teh konkretnih kmetij," je povedal o načrtih vlade in ob tem razkril, da v ozadju še vedno potekajo pogovori o tem, katera so območja, kjer se da Naturo uporabiti, katera ne.

Vlada nima pristojnosti, da bi posegla v primer RTV-ja

Glede zakona o RTV-ju Slovenija, katerega izvajanje je ustavno sodišče zadržalo, je poudaril, da vlada nima nobenih pristojnosti, da bi posegla v primer RTV-ja.

"Če bi jih imeli, verjemite, bi jih izkoristili. Naša edina možnost je bila priprava zakona, ki smo ga pripravili skupaj s civilno družbo že lani poleti, zakon smo vložili v proceduro, ga sprejeli v parlamentu in potem tudi dobili plebiscitarno potrditev, skoraj dvotretjinsko. S tem je bila vloga vlade opravljena, mi drugih pravnih sredstev nimamo. Želim, da bi ustavno sodišče čim prej odločalo o tem zakonu," pravi premier.

"Zakon, ki je bil potrjen na referendumu, razrešuje celotno sedanjo garnituro. Razlogov, zakaj jih razrešuje, je veliko. Ključni razlog je, da je bila sedanja garnitura imenovana v državnem zboru politično in je potem tudi politično delovala ter je bilo, kot se kaže v sodbah sodišč, nezakonito razrešenih kar nekaj vodilnih predstavnikov RTV-ja, nezakonito pa je bil imenovan sedanji generalni direktor RTV-ja. Danes se kaže, da so bila imenovanja in razrešitve na RTV-ju s sodbami sodišč dokazljivo nezakoniti, da je prav to tisti indikator, ki pravi, da je nekaj zelo narobe v postopkih, ko se politika, v prejšnjem mandatu, vtika, dobesedno ugrabi javni servis. Naša koalicija nima namena ugrabljati, naša koalicija je naredila čisti rez s preteklostjo. To je želela razrešiti z zakonom, razrešiti celotni programski svet z enim samim namenom, da se nov programski svet imenuje iz sfere civilne družbe, ne nevladnih organizacij in ne politike, in pri tem bomo tudi vztrajali," je še v Studiu ob sedemnajstih pojasnil premier Golob. Glede referenduma o drugem bloku krške nuklearke je dejal, da ta po njegovih besedah zagotovo bo, in sicer proti koncu mandata ali na začetku naslednjega.