Premier Robert Golob odgovarja tudi na vprašanja z novembrske seje, ko je bil zaradi zdravstvenih razlogov odsoten, poslanci pa so namesto pisnega želeli njegov ustni odgovor na redni decembrski seji.

Golob je najprej odgovoril na vprašanje v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij, ki ga je zastavil Branko Grims (SDS). Ob tem je Grims navedel, da je Slovenija izgubila varnost, in predsednika vlade vprašal, kaj bo vlada storila, da zaščiti Slovenijo in ji povrne varnost.

Golob je v odgovoru pojasnil, da so nezakonite migracije problem vsega sveta in Evropske unije in da nobena evropska država, ne tranzitna ne ciljna, ne more vprašanja reševati samostojno, temveč le skupaj. "Edina ustrezna, legalna in učinkovita obramba pred nelegalnimi migracijami je skupno delovanje EU-ja."

Strategijo skupnega delovanja je po premierjevih besedah najboljše opisala predsednica komisije EU-ja Ursula Von der Leyen v svojem pismu Evropskemu svetu, kjer je poudarila, da je treba problem reševati skupaj z državami izvora. "Da se migranti zajamejo na točki, preden zapustijo svojo državo, preden so prisiljeni, da gredo na pot in pri tem sodelujejo s kriminalnimi združbami in tihotapci. Preden zapadejo v njihovo mrežo, jih je treba zajeti in tudi prilagoditi na evropsko kulturo in vrednote ter jim nato omogočiti legalno migracijo," je povzel Golob.

Poudaril je, da je letos v EU vstopilo 3,7 milijona zakonitih migrantov, ki si poiščejo delo v EU-ju. Nezakonitih migrantov je bilo na drugi strani 300.000 ali manj kot desetina. Poudaril je, da je Evropska unija prepričana, da se mora vprašanje nezakonitih migracij reševati z njihovo legalizacijo v izvornih državah. Pomemben korak k preprečevanju ilegalnih migracij pa vidi tudi v sodelovanju evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex in Bosne in Hercegovine, ki sta nedavno podpisali sporazum.

Golob je ob tem potrdil, da se je število nezakonitih prehodov meje v Sloveniji v primerjavi z lani podvojilo. Večinoma gre za tranzitne prehode meje, med migranti pa prednjačijo državljani Afganistana. "Da se z Afganistanom kot izvorno državo, tudi na ravni EU-ja, nihče ne ukvarja, je glavni razlog, da tretjina vseh ilegalnih migrantov, ki pride v Slovenijo, prihaja iz Afganistana, in to dokazuje, da je treba delovati sistematično, in ne posamično."

Grims je nato od premierja ravno zato, ker poudarja, "kako je to treba narediti skupaj", znova zahteval, naj pojasni, kaj bo sam storil za zaščito državljanov. Obenem mu je očital, da je na evropski ravni, brez soglasja državnega zbora, podal soglasje k večinskemu odločanju in k dogovoru za obvezno relokacijo migrantov oziroma za obvezne kvote. "V zgodovino Slovenije boste odšli kot najslabši premier vseh časov (…), kot veleizdajalec Republike Slovenije," je končal Grims, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa mu je za izrečeno izrekla opomin.

"Želimo si integracije tujcev, ne njihovih spričeval"

Vprašanje o nezakonitih migracijah je novembra zastavila tudi Iva Dimic (NSi), ki je med drugim opozorila, da se s povečevanjem tujih državljanov povečuje tudi pritisk na izobraževalni sistem. Zato jo zanima, kaj bo vlada storila za boljšo integracijo otrok brez znanja slovenščine v izobraževalnem sistemu.

Golob se je najprej osredinil na zakonito priseljevanje in spomnil, da se v Sloveniji družba stara in da je vse več delovnih mest, ki ne zanimajo obstoječe delovne sile. "Morda gre za dela, ki so manj zahtevna po izobrazbi in zahtevnejša po težavnosti opravljanja." Dodal je, da v Sloveniji trenutno živi skoraj 190.000 tujcev, v zadnjem letu se jih je po njegovih besedah legalno priselilo okoli 10.000. "Večina, če ne vsi, pridejo v Slovenijo zato, da bi opravljali dela, ki so na razpolago. Pri tem brezposelnost v vseh pogledih ostaja rekordno nizka, tako zgodovinsko gledano kot znotraj EU-ja." Zato lahko pričakujemo, da se bodo tujci v Slovenijo še naprej priseljevali, njihova integracija pa je pomembna, ne glede na to, ali gre za ilegalne ali legalne priseljence. Pri čemer je legalnih bistveno več, v razmerju 8 : 1 v primerjavi z ilegalnimi priseljenci, ki so nastanjeni v azilnih domovih.

Golob je spomnil, da je bila nedavno sprejeta strategija integracije tujcev, hkrati pa je bil spremenjen tudi zakon o tujcih, ki naj bi omogočil pospeševanje pridobivanja znanja slovenščine. "Če želimo, da se bodo tujci lahko vključevali v našo družbo, je prvi pogoj zadovoljivo znanje slovenskega jezika." Po njegovih besedah so bili standardi prej postavljeni previsoko, po novem pa naj bi bili jezikovni tečaji prilagojeni temu, kar je potrebno za preživetje. "Želimo si integracije tujcev, ne njihovih spričeval," je dejal Golob.

Poslanka Dimic je v zahtevi po dopolnitvi odgovora spomnila na predlog NSi-ja, ki predvideva pripravljalnice za učence priseljence, ki ne obvladajo dovolj slovenščine, da bi lahko dobro sledili pouku. Golob je odgovoril, da o tem ne more odločati politika, temveč pedagoška stroka.

Izvajanje zakona o evidencah na področju dela

Suzana Lep Šimenko (SDS) je na novembrski seji postavila vprašanje v zvezi z izvajanjem zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga v SDS-u vidijo kot le še enega v vrsti birokratskih nesmislov.

Golob je spomnil, da je bil zakon o evidentiranju delovnega časa vložen v obravnavo v prejšnjem mandatu, septembra lani pa so rešitve, vključene v obstoječi zakon, prejele soglasje na ekonomsko-socialnem svetu. Zakon je bil v DZ-ju sprejet marca letos, nato je sledilo polletno prehodno obdobje, kritike pa so se pojavile tik pred uveljavitvijo zakona, je bil kritičen Golob.

Dodal je, da se izvaja aktiven nadzor izvajanja zakona v praksi, inšpekcije trenutno svetujejo delodajalcem, kako naj zakon izvajajo, če se bo na terenu izkazalo, da potrebuje prilagoditve, bo deležen izboljšav.

Z izsledki nadzora se bosta seznanila javnost in ESS, rešitve za morebitne izzive pri izvajanju zakona pa se bodo iskale skozi socialni dialog, je zagotovil Golob. Delojemalci in delodajalci bodo lahko svoje izkušnje z uveljavitvijo tega zakona vladi predstavili na srečanju ESS-ja, ki bo predvidoma januarja ali februarja.

"Vlada nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve, ki so v skupnem interesu, kakorkoli to zavira. Ravno obratno, pospeševali bomo ta dialog med njimi z enim samim namenom, da najdemo rešitev, ki bo najboljša za oboje," je poudaril. To usklajeno rešitev bodo nato po Golobovih posredovali v DZ.

Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je v okviru poslanskega vprašanja premierju opozoril na poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki ugotavlja, da Slovenija ne izkorišča dovolj svojih potencialov za razvoj in večanje produktivnosti. V NSi-ju so vladi očitali, da tudi z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost, zato je poslanca zanimalo, ali nameravajo zakon odpraviti.

"Upam, da vsi razumemo, da med zakonom o evidentiranju, ki je začel veljati pred enim tednom, in med poročilom o produktivnosti preteklih mesecev in let ne more biti kaj dosti povezave," je dejal premier. Ob tem je spomnil, da so na vladi takoj, ko so zaznali, da obstaja dvom, ali se da zakon izvajati na način, ki ustreza cilju, napovedali trimesečno spremljanje izvajanja zakona.

Na pozive Ciglerja Kralja, da naj vlada zakon odpravi in ne čaka več mesecev, je Golob vztrajal pri čakanju na konec nadzora. "Zato, ker želimo poskrbeti za oba cilja: na eni strani, da evidentiranje tam, kjer ni treba in kjer je škodljivo, ustrezno prilagodimo, in na drugi strani, da se tam, kjer se pojavljajo kršitve, te preprečijo," je pojasnil.

Glede dejavnosti vlade za zviševanje produktivnosti pa je Golob poudaril vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. "Produktivnost se ne dviguje z besedami, ampak s konkretnimi finančnimi vložki v znanje, in to je to, kar počnemo," je dejal.
Tako Lep Šimenko kot Cigler Kralj sta se strinjala, da naj DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih premierja na to temo.

"Zdravstvena reforma se izvaja in ostaja ključna prioriteta te vlade"

Prvo vprašanje decembrske seje je predsedniku vlade postavila Vida Čadonič Špelič (NSi), in sicer v zvezi z nevzdržnim stanjem v zdravstvu, predvsem o tem, kdaj se bo vlada lotila celovite reforme, ki bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev, pri čemer je izpostavila nedopustno dolge čakalne dobe.

Golob je dejal, da zdravstvo ostaja ključna prioriteta te vlade in da se zdravstvena reforma izvaja. Učinki reforme, kot je zdravstvena, pa bodo lahko vidni šele po dveh mandatih, ne v šestih mesecih ali enem letu. V smeri reforme deluje tudi interventni zakon v zdravstvu. "Ne vem pa, ali vam bo ta reforma všeč, kajti žal še vedno obstajajo zagovorniki, ki menijo, da je treba zdravstvo reševati skozi njegovo privatizacijo. Ta vlada se s tem ne strinja." Spomnil je, da je vlada dala zavezo, da bo reformo izpeljala skozi krepitev javnega zdravstva, in ne s krepitvijo zasebnikov ali koncesionarjev. Le tako bo po njegovem prepričanju mogoče zagotoviti zdravstvo, ki bo dolgoročno dostopno vsem.

Sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva je prvi korak v mandatu nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v smeri zdravstvene reforme, je dejal.

Interventni zakon bo po njegovem pojasnilu podlaga, da bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravil svoj finančni načrt, ki bo moral bolj upoštevati prizadevanja za skrajševanje čakalnih vrst. "Če ne bomo prilagodili programov financiranja javnega zdravstva temu, da se bodo te vrste začele skrajševati, se ne bodo same od sebe nikoli," je dejal v odgovoru na vprašanje.

Ko bo program zdravstvene zavarovalnice pripravljen, bo vlada po Golobovi napovedi sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z njo bodo začeli dejansko odpravljati vzroke za nedopustne čakalne vrste, je zagotovil.

Po njegovih besedah so zasebni interesi v zdravstvu razlog, da je odlično javno zdravstvo prišlo na rob prepada. Tisti trenutek, ko se je v zdravstvenem sistemu pojavil dodatni denar za skrajševanje čakalnih vrst, so se začeli ljudje iz javnega zdravstvenega sistema prezaposlovati v zasebnega, denar pa je šel v korist zasebnikov, je bil kritičen.

Rešitve za spor med medicinsko fakulteto in UKC-jem

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel zastavil vprašanje glede nedavnega spora med Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Zanimalo ga je, kako ministrica gleda na situacijo ter ali je v teku iskanje trajne rešitve.

Valentina Prevolnik Rupel je odgovorila, da si na ministrstvu za zdravje želijo, da do takih sporov v prihodnje ne bi prihajalo. V konkretnem sporu bi lahko po njenih besedah z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije skušali dogovoriti pravne podlage, na katerih bi bila tudi določena metodologija določanja cen za Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, ki deluje pod okriljem medicinske fakultete. Na tej podlagi pa bi bil nato pripravljen cenik, ki bi bil zavezujoč tudi za medicinsko fakulteto, je pojasnila.

Sorodna novica Ministrstvo zadovoljno z dogovorom med ljubljanskim UKC-jem in medicinsko fakulteto

Metodologijo in na podlagi tega ceno bi morali po navedbah ministrice pripraviti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ministrstvo in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Cenik pa bi bil nato denimo vključen v uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

"V tej smeri se seveda iščejo neke dolgotrajnejše rešitve," je poudarila. O zadevi se pogovarjajo tudi ob pripravi uredbe, ki bo sprejeta namesto splošnega dogovora za prihodnje leto. "Bomo videli, kako daleč bomo prišli," je dejala Prevolnik Ruplova.

Spor med institucijama izvira iz 43-milijonskega dolga UKC Ljubljana do fakultete, ki za klinični center izvaja mikrobiološke in patološke preiskave. Pri tem pa so v UKC Ljubljana trdili, da dolga sploh ni, saj da fakulteta zaračunava previsoke cene storitev.

Po sporu sta Univerza v Ljubljani in UKC 11. decembra podpisala dogovor o nadaljnjem izvajanju storitev med bolnišnico in fakulteto. Fakulteta tako 15. decembra ni prekinila izvajanja storitev za UKC, kot je napovedala. Dogovora takrat niso podrobneje predstavili.

Sorodna novica Izraelski obrambni minister: Postopoma prehajamo v novo fazo operacije v Gazi

Vojna v Gazi: "Hitrih rešitev ne bo"

Terezi Novak (Svoboda) je premier odgovoril glede aktualnega dogajanja na območju Palestine in Izraela, zanimalo jo je predvsem, kako lahko Slovenija pomaga ljudem v Gazi.

Golob je v uvodu dejal, da je dogajanje v Gazi humanitarna kriza človeštva in da od prvega trenutka obsoja tamkajšnje dogajanje. "Začel bom 7. oktobra, ko je teroristična skupina Hamas, ki je žal tudi oblast v Gazi, izvedla grozljiv teroristični napad na Izrael. Ne le, da je pobila več kot 1000 civilistov, med njimi tudi marsikaterega tujca, ker so pobijali nediskriminatorno, njihov cilj pa je bil le en, sejati teror in sprovocirati odziv druge strani. Nedopustno je, da so zajeli talce in jih še danes zadržujejo. Izrael je imel in ima še danes pravico do samoobrambe, a samoobramba mora potekati znotraj pravil mednarodnega humanitarnega prava. Čemur smo danes priča, je prekoračitev pravice do samoobrambe. Slovenija je glede tega jasna pri vseh svojih nastopih, ne le pri pozivu, naj se držijo sorazmernosti pri napadih na Gazo, jasni smo tudi, da je treba čim prej doseči ustavitev napadov, premirje in politično rešitev. A pot do tja je zelo dolga, hitrih rešitev ne bo, ker tudi mednarodna skupnost žal še vedno ni enotna pri oceni, ki sem jo podal," je v odgovoru dejal Golob. Spomnil je, da so nekatere članice EU-ja glasovale proti resoluciji Združenih narodov, ki je zahtevala takojšnjo prekinitev spopadov. Slovenija je resolucijo podprla, prav tako Francija, katere pot iskanja ravnovesja med Evropo in svetom Golob vidi kot "zelo uravnoteženo".

Vlada po Golobovih besedah že ukrepa za izboljšanje položaja najbolj šibkih skupin upokojencev

Zvonko Černač (SDS) je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi z različnim pristopom pri usklajevanju posameznih prejemkov. Poslanec namreč ocenjuje, da Golobova vlada v nasprotju s prejšnjo vlado Janeza Janše ni učinkovita pri naslavljanju nizkih prejemkov upokojencev.

Golob je zatrdil, da vlada nikakor ni pozabila na upokojence. Kot dokaz je omenil nedavno sprejeto pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj najšibkejših skupin upokojencev, ki so delovni invalidi in vdove oz. vdovci. Novela med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine, je spomnil.

Vdovska pokojnina je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov. Z zagotovljeno vdovsko pokojnino vlada po Golobovih besedah konkretno pomaga vdovam oz. vdovcem. Tej skupini za odstotek ali dva višji prejemki ne bi nič pomagali.

Druga sprememba, ki jo prinaša pokojninska novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom, in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pred novelo sta se zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Poleg tega je Golob poudaril, da se bo redna uskladitev pokojnin v letu 2024 v skladu s proračunskimi dokumenti delno opravila že januarja, in sicer za 8,2 odstotka. "To je največji dvig pokojnin kadar koli," je opozoril. Pokojnine se bodo potem februarja redno uskladile po sistemskem pokojninskem zakonu, pri čemer bo izveden poračun za januar. Vsekakor pa pokojninski sistem po njegovem prepričanju potrebuje reformo, ki je v pripravi.

Ne nazadnje se je strinjal s Černačem, da je čudno, da se po zakonodaji različni prejemki usklajujejo zelo različno, eni denimo z inflacijo, drugi z rastjo plač. Vlada bo konec leta 2024 po njegovi napovedi imela vse podatke za odločitev, kako zastaviti indeksacije v prihodnje, da bodo usklajene med seboj.

Zamejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin za turizem

V odgovoru na vprašanje poslanca SD-ja Janija Prednika, ki ga je zanimalo, katere ukrepe bo vlada sprejela v boju z naraščajočimi življenjskimi stroški, je Golob izrazil pričakovanje, da se bo inflacija konec leta še nadalje znižala. "Napoved inflacije za prihodnje leto se približuje tistim številkam, ki so na znosnih ravneh. To me navdaja z optimizmom," je dejal.

"Delujemo ciljno," je poudaril in spomnil na ukrepe za najranljivejše in na področju energentov. "A vmes smo imeli žal opravka še z največjo nacionalno katastrofo, in to je s poplavami," je opozoril. "Če za odpravo posledic ne bi namenili nič denarja in ne bi hiteli, se tudi cene denimo gradbenih storitev ne bi tako povečevale. Verjamem, da nam bo tudi tu uspelo narediti tudi reze navzdol oz. zamejiti naraščanje," je dodal.

Pozornost pa po njegovih besedah namenjajo tudi področju nepremičnin in urejanja cen najemov. "Tu so obdavčevanje in pravila enaka, in zgodilo se nam je, da so se nepremičnine začele uporabljati za poslovni interes, ceno za to pa plačujemo vsi," je orisal in dodal: "Zato je eden ključnih izzivov stanovanjsko področje."

Kot je dejal, so na eni strani ukrepi ministrstva za solidarno prihodnost, po katerih bodo do konca mandata te vlade v teku projekti za 5000 stanovanj. "Pospešeno se vlaga, da skupaj z republiškim stanovanjskim skladom zaženemo gradnjo velikega števila neprofitnih stanovanj. Konkreten denar za to je zdaj prvič na mizi," je poudaril.

Medtem ukrepe pripravljata tudi gospodarsko in finančno ministrstvo. "Pričakujemo, da bo ministrstvo za finance v okviru davčne reforme pripravilo razmejitev davčnih bremen, ko gre za nepremičnino v dolgoročnem zasebnem najemu za življenje v primerjavi s tistimi, ki se oddajajo v poslovni namen," je povedal.