Volitve septembra?
"O odločitvi glede koalicije bo odločala stranka," je še povedal Golobič. Pojasnil je še "dileme", ki tarejo ministrice iz vrst stranke Zares, saj naj bi že pred časom "Krebsovo in Radićevo težko zadržal, ker je nekatere stvari težko premakniti". Golobič je še dodal, da je vesel, da se je stranka SDS pridružila njihovemu mnenju, da se spremenijo določene zakonske pristojnosti in da se omogočijo predčasne volitve. Prepričan je, da je do septembra mogoče pripraviti zakonodajo, da se izvedejo volitve, če "kdo ne bo ponudil kaj boljšega".

"Imamo problem, da s stanjem, ki ga imamo, nismo zadovoljni, da potrebujemo nove ljudi, ki doslej niso nastopali v politiki," je prepričan ekonomist Janez Šuštaršič. Meni, da je že nekaj časa jasno, da ljudje vladajoči koaliciji ne zaupajo, zato imajo tisti, ki imajo politične ambicije, če bodo volitve septembra, dovolj časa. "Volivci čakajo, da se pojavi neka alternativa, tako da se lahko ti dogodki hitro odvijejo," je dodal.

"Sodobne države brez spoštovanje pravne države ni. To je najbolj osnovno, da je treba biti pošten, in država mora biti vzor, brez tega noben sistem ne more delovati," je pojasnil pravnik Erik Kerševan, ki še dodaja, da "imamo veliko nerešenih sporov, sodnih epilogov nimamo, in če tu država ne bo nekaj naredila, potem ne glede na to, v katero smer bomo šli, ne bomo rešili države".

"Potrebujemo ne samo obljube, ampak potrebujemo neko stranko, ki bo imela paradigmo," meni nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Keber verjame, da obstajajo ljudje, ki so tega sposobni.

Bi moral Pahor po zaupnico?
Bi zaradi dogajanja moral predsednik vlade Borut Pahor v parlament po zaupnico in tako preveriti, ali še ima večino v parlamentu? "Temeljni problem je priti z novo opcijo in potrebujemo neki čas, da se ta opcija pokaže," je povedal Dušan Keber, ki je prepričan, da bi moral premier po zaupnico.

"Predsednik vlade je dobronameren, a neskončno naiven," je prepričan Peter Frankl, odgovorni urednik in direktor Financ. Po njegovem mnenju bi moral premier že zdavnaj narediti "neke poteze, odstopiti bi moral že marsikateri minister", saj nihče ni odgovarjal za določene stvari.

Direktor MIK-a Franci Pliberšek pa je pojasnil, da veliko ljudi v Sloveniji životari. Verjame, da Slovenija potrebuje sveže ljudi, ljudi iz gospodarstva, ki bodo svoje izkušnje znali unovčiti in Slovenijo popeljati iz krize. "Mogoče smo preveč naivni, če mislimo, da bomo dali gospodarstvenike za vodilne v državi," pa je prepričan Keber. Ob tem je dodal, da je "naš vzorec, da uspešne ljudi opevamo, razen če jih ne zalotimo s spuščenimi hlačami".

Koliko referendumov nas čaka 5. junija?
"Ta vlada ima težave s koncentracijo, sicer ve, kaj je pomembno, ampak se ne zna skoncentirati na stvari, ki so res pomembne," zatrjuje Frankl, ki je prepričan, da "pokojninska reforma, ki je predlagana, ni dovolj dobra". Razlog vidi v tem, da se je vlada preveč ukvarjala na primer s sosedsko pomočjo.

Se politika igra z usodo države?
Gospodarstveniki opozarjajo, da se politika igra z usodo države. K odgovornemu obnašanju tako vladajoči trojček in opozicijo pozivajo tudi staroste slovenske politike. Vse to se dogaja v času, ko številna podjetja stagnirajo, ko novih delavnih mest tako rekoč ni, različni lobiji pa "lastninijo" še edine proste denarne tokove v državi. Vse bliže pa je tudi pokojninski referendum, ki bo tako ali drugače odločil o usodi vlade.

"Zmaguje trg - ne samo proizvodov, ampak tudi političnih moči - in pri tem, ko zmaguje najmočnejši, ta povozi manjše," je pojasnil Matjaž Hanžek, ki meni, da pozabljamo na elite športnikov, znanstvenikov ter da denar postaja glavno sredstvo vsega.

Kaj nas čaka v prihodnjih 500 dneh?
"Pred nami so prazniki in je čas za razmislek, kaj smo delali dobrega in slabega," je ob koncu povedal Kerševan. "Mislim, da se kaj bistvenega ne bo zgodilo," meni Keber.

Frankl pa, da se "bomo morali strezniti, saj ne moreš več porabiti kot ustvariš". "Treba je ustvarjati, treba je kaj narediti." Hanžek se s Franklom strinja, vendar poudarja, da bi moral to videti tisti, ki trošijo, medtem ko "račun morajo plačati tisti, ki niso nič dobili".

Pribelšek je dodal, da upa, da bodo vrednote in poštenje imeli pravo vrednost. Branko Mišič pa je poudaril, da je pesimist, vendar vseeno opozarja, naj se razvoj ne gradi na nizkih plačah delavcev. Filozof Luka Moladić opozarja na "rojstvo nekih alternativnih konceptov in drugačnih tipov razvoja".

Šuštaršič pa je sklenil v prepričanju, da bodo jeseni volitve, in "od vseh nas je odvisno, kakšne bodo te volitve". "Te priložnosti ne smemo izpustiti," je opozoril.