V akcijski načrt je vlada zapisala le izhodišča za oblikovanje odškodninske sheme. Izbrisanim bi ponudila pavšalni znesek, če s tem posameznik ne bo zadovoljen, se bo z njim poskušala poravnati, sicer pa bo lahko vsak sprožil odškodninski spor pred sodiščem. A ker sheme še ni, ni znano, kolikšen pavšalni znesek bo vlada ponudila za 21 let formalnega neobstoja.

"Mi odškodninske sheme že imamo v tej državi za žrtve vojnega, povojnega nasilja in še za koga. Tisti, ki so doživeli Dachau, Rab ali kaj podobnega, so v tej državi dobili izplačano 1,3 evra na dan," pojasnjuje minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in dodaja: "Jaz pa lahko 'direktno' rečem, da ne vidim razloga, da bi izbrisani dobili več kot tisti, ki so trpeli v Dachauu ali na Rabu."

"Prozoren poskus nadaljnjega zavlačevanja sramote"
Da gre za prozoren poskus nadaljnjega zavlačevanja sramote, saj načrt predvideva le načine, ne pa tudi vsebine, pa meni zagovornik izbrisanih, pravnik Matevž Krivic: "Trpljenje žrtev nacizma in povojnega totalitarizma pri nas je bilo seveda neprimerno hujše kot pa trpljenje izbrisa, ampak minister Gorenak ne sme pozabiti, da je on minister vlade pravne države Slovenije, ki je leta 1991 sprejela ustavo, s katero se je zavezala, da bo pa tiste krivice, ki jih bo ona zakrivila, v celoti in pošteno poplačala."

Zato se pogovarjajo le še, kako bo to storila in predvsem kdaj. Vlada si je namreč pri evropskem sodišču že drugič podaljšala rok, do katerega mora sporočiti, kako bo šestim izbrisanim, ki so lani dobili tožbe, po prisojeni nepremoženjski plačala še premoženjsko škodo. Rok poteče 1. marca, takrat pa bo jasno, kako resno se vlada loteva tudi sistemske ureditve vprašanja.