V okviru letnega tabora stranke SDS v Bovcu je potekala okrogla miza z naslovom Totalitarni ostanki preteklosti na Slovenskem.

"Slovenija se ni sposobna spoprijeti s preteklostjo"
Zgodovinar Stane Granda je poudaril, da se Slovenija v nasprotju z drugimi evropskimi državami ni sposobna spoprijeti z lastno in tudi svetovno zgodovino, vendar se Evropa na to ne odzove, saj naj Slovenija v mednarodnem merilu ne bi bila dovolj pomembna. Prepričan je, da sta tudi Hrvaška in Srbija v obsodbi totalitarne preteklosti pred Slovenijo.

Ob tem je poudaril, da zagovorniki komunizma trdijo, da tega ni mogoče enačiti z nacizmom in fašizmom, ker je sodeloval pri zlomu nacifašizma, kar naj bi zmanjšalo težo njegovih zločinov. Kot pravi, so bili zločini v nacizmu in v fašizmu "odkriti", v komunizmu pa se je po njegovem iz uboja naredilo krepost, ki služi dobremu.

Granda je še dejal, da je nekdanja komunistična oblast pobila del prebivalstva, ker se je bala, da bi postali nasprotniki komunizma. "Perspektiva, kaj bi lahko iz njih nastalo, je bila razlog za poboje, ne pa kolaboracija," je dodal.

"V totalitarizmu je zgodovina podrejena prihodnosti"
Literarni zgodovinar Igor Grdina je povedal, da gre pri totalitarizmu za sistem, v katerem je vse uprto v točno določeno prihodnost, ki ji je podrejena vsa zgodovina, kar je, kot pravi, radikalno drugačen pogled kot v svetu, v katerem obstaja možnost svobodne izbire.

"Danes zapisan najslabši avtomobil vseh časov jugo, kar pa sicer ni bil, je mogoče s takšnim pompom in v takšni količini producirati le v sistemu, kjer je vse usmerjeno v eno samo točko," je na primeru pojasnil svoje besede.

Kot literarni zgodovinar se je dotaknil tudi humorja iz časa komunizma. "To je drugačen humor. To ni sproščen humor, sproščen smeh, ampak jedek smeh. Spomnim se, da je oče sredi osemdesetih iz Poljske prinesel 'vic', ki razkriva bistvo okolja pod totalitarnim pokrovom. Namreč, kakšna je razlika med navadno in ljudsko demokracijo? Takšna kot med navadnim in električnim stolom. Kajti vsi vemo, da je Lenin definiral komunizem kot oblast sovjetov plus elektrifikacija," je poudaril.

"Pravno žrtev ni mogoče ločiti glede na to, na kateri strani so se borile"
Pravnik Boštjan Kolarič je poudaril, da dejstva glede medvojnih in povojnih pobojev niso sporna. Poudaril je, da je bilo na slovenskem ozemlju pobitih več kot 100 tisoč ljudi, med katerimi je bilo okoli 15 tisoč Slovencev. Do zdaj je bilo odkritih čez 620 množičnih grobišč iz tega obdobja.

Bolj sporno kot navedena dejstva je po njegovem iskanje pravnih rešitev za enakovredno obravnavanje vseh žrtev na enak način. Poudarja, da s pravnega vidika žrtev ni mogoče ločiti glede na to, na kateri strani so se borile. Dodal je še, da so bila hudodelstva, storjena med 2. svetovno vojno in po njej, v nasprotju z že takrat veljavnimi splošnimi pravnimi normami.

"Slovenska mentaliteta je poškodovana"
Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, je, prav tako kot Granda, poudarila nezmožnost spoprijetja naše države z zgodovino. Po njenih besedah se vedno bolj na primerih, kot sta poimenovanje ulice po Titu in upodobitev komandanta Staneta na dvoevrskem kovancu, kaže poškodovanost slovenske mentalitete. Kljub temu pa meni, da obstaja možnost za "normalizacijo" stanja v Sloveniji.

Nekaj besed je namenila tudi pomenu odprtosti arhivskega gradiva. "Arhivsko gradivo je zelo pomembno. Je ena temeljnih stopničk v spravnem procesu. Brez njega ni poznavanja podobe preteklosti ali pa je ta podoba laž," je povedala med drugim.