SNS je bil parlamentarna stranka vse od prvih državnozborskih volitev leta 1992 do volitev leta 2011. Na prvih predčasnih volitvah je prejel 1,8 odstotka glasov volivcev in izpadel iz državnega zbora. Vanj pa se mu ni uspelo vrniti niti na naslednjih volitvah leta 2014.

SNS, ki ga že od osamosvojitve vodi Zmago Jelinčič, je bil ves čas svojega parlamentarnega življenja v opoziciji. Stranko so v preteklosti zaznamovali številni pretresi, posledica pa so bile izključitve ali izhodi iz stranke.

Številni pretresi
SNS je največ glasov, kar 10 odstotkov, prejel na volitvah leta 1992. Stranka je dobila 12 poslancev, vendar jih je 7 njen predsednik Jelinčič kmalu izključil iz stranke. Na volitvah leta 2004 je SNS osvojil 6 sedežev. Kmalu nato so iz stranke izstopili štirje poslanci Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš, Boštjan Zagorac in Bogdan Barovič, ki pa se je kasneje premislil.

Poslanec SNS-ja Srečko Prijatelj, ki je bil v DZ izvoljen na volitvah leta 2004 in 2008, je bil kot prvi poslanec v zgodovini Slovenije v času aktivnega poslanskega mandata obsojen na zaporno kazen zaradi izsiljevanja, samovolje in nedovoljenega prometa z orožjem. Prijatelj je trenutno podpredsednik stranke.

Boj proti elitam
SNS je na strankinem kongresu, potekal je lani maja pod geslom Nočemo Evropske unije, smo za Evropo narodov, osvežil svoj program, ter spremenili statut in logotip stranke. "EU nas izčrpava, uničuje, kamor koli pogledamo, dobivamo od Evrope po glavi," je tedaj pojasnil Jelinčič.

Če jim bo uspel vstop v vlado, je Jelinčič napovedal "zelo ostro" ureditev sodnega sistema s črtanjem trajnih sodniških mandatov, uvedbo kazensko-finančne odgovornosti za sodnike, tožilce, inšpektorje in druge ter spremembo člena o obratnem dokaznem bremenu.

Med programskimi smernicami, ki so jih objavili na svoji Facebookovi strani, pa navajajo, da so proti elitizmu vsake vrste, tako proti "banksterjem, političnim špekulantom, elitam s posebnimi pravicami, npr. LGBT-ju, manjšinam, marginalnim skupinam" kot tudi "proti multikultiju, vsegliharstvu in izginjanju nacionalnih identitet", proti feminističnim floskulam o izkoriščanju in zapostavljanju žensk, proti ženskim kvotam ...

Hkrati navajajo, da zagovarjajo kvaliteto ne glede na spol, da so za svobodnega posameznika, ki odloča o sebi, za prosto razpolaganje s svojimi financami, za prevetritev socialnih transferjev in njihovo selekcioniranje ter za strpno in regulatorno delovanje države, brez političnih, sodnih, policijskih in "davčnih prisilnih in skoraj terorističnih posegov".

Sodelovanje v vladnih koalicijah