Strankini politični cilji temeljijo na zahtevah, ki so se oblikovale med množičnimi protesti v letih 2012 in 2013. Njihove temeljne vrednote so svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, pravica do dostojanstva, zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Želijo si, da bi politika delovala v korist vseh, ne le peščice ljudi, ki se okoriščajo na račun državljanov in s tem še poglabljajo družbene razlike.

Program stranke
Program stranke so strnili v deset glavnih točk, med pomembnejšimi so neposreden vpliv državljanov na odločanje. Državljani bi lahko odpoklicali izvoljenega politika, s predčasnim referendumom pa bi lahko sprožili tudi predčasne volitve. Prav tako bi radi omejili število mandatov na istovrstni funkciji na največ dva.

Spremembe bi vpeljali tudi na področju davčne ureditve, kjer se zavzemajo za pravičnejšo obdavčitev celotnih dohodkov, hkrati bi določili zakonsko omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju in najnižjo plačo, ki bo ljudem omogočala dostojno preživetje.

Pravica ne biti reven
Prav tako se zavzemajo, da bi v ustavo zapisali pravico "ne biti reven". Prizadevali si bodo za enakost in enakopravnost vseh. Velik poudarek je tudi na javnem zdravstvu, brezplačnem javnem šolstvu in za čim večjo dostopnost do kulturnih dobrin.

Zahtevajo večjo učinkovitost, pravičnost in nepristranskost sodišč, zavzeli pa se bodo tudi za odvzem premoženja nezakonitega izvora, predlagajo tudi, da kazniva dejanja v zvezi z upravljanjem z javnim premoženjem ne bi zastarala.

Spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva
Socialno pravičnost bi dosegli tudi z davčnim prerazporejanjem dohodkov, delitvijo dobička med vse zaposlene in vpeljavo univerzalnega temeljnega dohodka na temelju gospodarske uspešnosti družbe.

Program je naravnan tudi v spodbujanje zadružništva in socialnega podjetništva.

Pri obuditvi gospodarstva bi dali prednost projektom, ki bodo omogočali sodelovanje slovenskih podjetij.

Slovenija mora izkoristiti svoj geografski položaj in postati logistična točka evropskega pomena, kar pomeni, da mora ohraniti lastništvo in razvijati Luko Koper in njen drugi ter tretji pomol, drugi tir koridorja od Kopra do severne meje, letališče in železniško mrežo.

Zavzemajo se za sklenitev družbenega dogovora
V Solidarnosti bi radi oblikovali tudi dolgoročni družbeni dogovor, v kakšni družbi želimo živeti. Dogovor bi moral vsebovati usmeritve gospodarskega, socialnega in sonaravnega razvoja v prihodnjih desetletjih in s tem državljanom omogočiti trajnejšo identifikacijo z državo.

Stranka se na volitve podaja brez finančnih sredstev za kampanjo, zato se bodo zanašali predvsem na konkretna dejanja. Tako so že začeli zbirati podpise za vpis pravice ne biti reven v ustavo, zaradi Teša 6 pa so kazensko ovadili Boruta Pahorja, Mateja Lahovnika in Franca Križaniča.

Kratka zgodovina
Solidarnost je nastala leta 2013 z združitvijo gibanja Vseslovenska ljudska vstaja, Odbora za pravično in solidarno družbo, posameznikov iz Mreže za neposredno demokracijo in podpornikov. Stranko so ob ustanovitvi vodili kar trije, in sicer Damjan Mandelc, Uroš Lubej in Marina Tavčar Krajnc.

Stranka, ki je nastala iz vstajniškega gibanja, se je na zadnjih parlamentarnih volitvah povezala s Socialnimi demokrati. Kandidati Solidarnosti so tako nastopili na kandidatni listi SD-ja, a nobenemu od kandidatov Solidarnosti preboj v DZ ni uspel. Solidarnost se je leta 2014 udeležila tudi volitev v Evropski parlament, vendar stranka ni prejela nobenega mandata.

Vodenje
Na tokratne volitve se stranka odpravlja pod vodstvom predsednika Uroša Lubeja, sicer profesorja filozofije na Gimnaziji Novo mesto. Na politično prizorišče je stopil kot član odbora Vseslovenske ljudske vstaje.