Uvodni del soočenja je pripadel protestom proti politiki sovraštva, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predsednik SDS-a Janez Janša je poudaril, da mineva 30 let, odkar si je slovensko ljudstvo pridobilo pravico do protestov, zato ga ti ne skrbijo. Predsednik SMC-ja Miro Cerar pa je dejal, da se večino svoje kariere bori proti prevladi sovražnega govora v Sloveniji in političnemu primitivizmu.

Cerar je dejal, da to, kar zagovarjata Janša in njegova stranka, vodi nazaj v ideološke, radikalne spopade. Janša se je Cerarju za besedo, "ki je bila uporabljena v afektu", opravičil in dodal, da ne pričakuje opravičila Cerarja za obsodbo v zadevi Patria. Cerar je dejal, da je zadeva zastarala in o njej ne vemo, kaj je res. Janša je poudaril, da je njihova pritožba še na ustavnem sodišču, ki o zadevi še odločilo, medtem ko je prvostopenjsko sodišče pritožbo Janše obravnavalo, a presodilo, da se ne more pritožiti v svojo škodo.

Komentarji spornih izjav kandidatov strank
Predsednik SD-ja Dejan Židan je dejal, da ga je ob vstopu v politiko šokiralo, kako se v politiki uporabljajo besede, ki se drugje ne. Židan si želi, da se politika ne bi opredeljevala do Janeza Janše ali proti Janezu Janši. Židan ni želel komentirati odziva Uroša Jauševca na Twitterju in dodal, da lahko vsak član stranke komentira, kakor hoče, če ne prestopi meje dopustnega.

Janša je dejal, da ta protest ni neposredno uperjen proti njemu ali kateremu koli politiku. Na vprašanje o konkretnih izjavah kandidatke SDS na Twitterju Lucije Ušaj dejal, da ne more komentirati vsake izjave na spletu. Janša je dejal, da se ograjuje od vsake izjave, ki je neprimerna: "Verjamem pa, da marsikdo reče kaj v afektu, kar potem obžaluje."

Je meja dopustnega padla?
Predsednik Levice Luka Mesec pa je dejal, da se je protesta udeležil in se poistoveti s sporočilom. Po njegovem mnenju je padla meja dopustnega, ki je bila določena v povojni Evropi, zgrajeni na protifašizmu. Mesec je dejal, da smo v tem mandatu poslušali veliko proti gejem, lezbijkam in migrantom, medtem ko je sredina temu tiho prikimavala. Ko je bil pozvan h komentarju besed poslanca Mihe Kordiša o Gibanju za otroke in družine, je Mesec dejal, da se Levica v nasprotju z molčečo sredino bori proti politikam, ki vodijo v razprave o osnovnih človekovih pravicah.

Predsednik NSi-ja Matej Tonin je dejal, da je v tem mandatu padlo veliko ostrih besed tudi poslancev Levice, pomembno pa se mu zdi, da se morajo predsedniki strank do teh besed ograditi in jih izločiti. Glede izjave pravic žensk do splava je dejal, da je bila izjava posledica manipulacije, saj je v intervjuju dejal, da si želi, da bi ženske pred splavom imele možnosti pogovora, zato ne razume "stampeda proti njemu".

Seksizem v državnem zboru
Alenka Bratušek iz Stranke Alenke Bratušek je dejala, da so vse izjave, ki so bile v soočenju izpostavljene, neprimerne in bi se morali politiki opredeliti do njih kot do neprimernih ter jih sankcionirati. "Sama sem bila kot ženska v državnem zboru tudi deležna opazk, ki za državni zbor niso primerne." Med drugim se je poslanec SMC-ja spraševal, ali je Alenka Bratušek moški ali ženska. Cerar je dejal, da je ta izjava bila neprimerna in ne predstavlja vrednot SMC-ja. Dodal je, da se v SMC-ju zavzemajo za demokratične vrednote, in ne za ideološke boje, ki odvračajo pozornosti od bistvenih težav. "Zavzemali smo se za etiko in se bomo še v prihodnje."

Predsednik Liste Marjana Šarca Marjan Šarec je dejal, da vselej pove svoje mnenje in da gre stranka LMŠ na parlamentarne volitve tudi zato, da povrne politično kulturo. Dejal je, da je bil od članov SDS-a deležen opazk o svojem poreklu, in izrazil prepričanje, da bi moral predsednik take izjave obsoditi.

Sporni plakati ...
Karl Erjavec iz DeSUS-a je dejal, da zagovarjajo predvsem upokojence in da zaradi koalicijske pogodbe zdaj usklajujejo pokojnine. "Vedno pa smo se morali pogajati," je dejal Erjavec in dodal, da so bila ta pogajanja vedno težka. Erjavec pravi, da sam ni žaljiv, se pa kdaj pošali na svoj račun. Poudaril je, da ga skrbi politična kultura v Sloveniji, in izpostavil, da je SDS organiziral v Kranju protest proti migrantom, čeprav v Kranju ni bilo prebežnikov. "Tam je 1.000 ljudi razgrajalo in vpilo Obranimo Slovenijo, čeprav ni bilo nobenega migranta tam."

Predsednik SLS-a Marko Zidanšek je na vprašanje o plakatih stranke SLS odgovoril, da je problematično, da je bila sklicana izredna seja vlade zaradi enega migranta. "Ali se je kdaj vlada izredno sešla za 280 tisoč državljanov, ki so pod pragom revščine?" O plakatu, da Slovenija ni samo Ljubljana, pa je dejal, da zgolj opozarjajo na preveliko centralizacijo politike. Zanikal je, da s plakati zastrupljajo politični prostor.

Zunajparlamentarne stranke omejene v kampanji?
Predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško je predvsem poudaril, da zunajparlamentarne stranke razen na Televiziji Slovenija sploh nimajo možnosti predstavljati svojih programov. Od predsednikov parlamentarnih strank je terjal odgovor na vprašanje, kaj so naredili zoper neenake pogoje v predvolilnih soočenjih za te stranke.

Bojan Požar iz Liste Bojana Požarja je dejal, da imamo 27 let formalno demokracijo in nikjer na svetu ne bi bile v oddaji navedene izjave obravnavane kot sovražni govor. Demonstracije so po njegovem mnenju namenjene izključno volitvam in temu, da SDS vodi na javnomnenjskih raziskavah. Po Požarjevem mnenju teh protestov ne bi bilo, če ne bi bilo političnih ciljev.

Odgovorni tudi mediji
Predsednik Dobre Države Bojan Dobovšek meni, da je vsak shod v predvolilnem obdobju politično obarvan. S prstom pa je pokazal tudi na medije in dejal, da sam ni bil nikoli povzet v medijih, če je imel v državnem zboru strokovni govor, je pa izjava vselej povzeta, če je "všečna ljudem". Po mnenju Dobovška bi morali mediji odgovorno pristopati k svojim funkcijam.

Uroš Lubej iz Solidarnosti pa meni, da so protesti pričakovan odziv na to, da je ljudi strah pred politiko sovraštva. Poudaril je, da nobena etika ne bo pomagala, temveč politika potrebuje sistemske mehanizme za red. Zato bi uvedel omejitev mandatov, da ne bi nastajali kulti osebnosti v politiki, je še dejal Lubej.

Nestrpnost do nestrpnosti
Andrej Čuš, predsednik stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, je dejal, da je v Sloveniji politična kultura na psu, kar se kaže tudi v nizki volilni udeležbi. Kritičen je bil do koalicijskih partnerjev, ki so se razšli, zdaj pa bi znova skupaj vladali. "Sam sem bil pobudnik protesta proti migrantskemu centru v Kidričevem in potem se je name usul plaz sovražnega govora tistih, ki se imajo za najbolj strpne."

Danijel Bešič Loredan iz stranke Gibanjeskupajnaprej je poudaril, da so zunajparlamentarne stranke edine, ki imajo argumente, pa se morajo boriti za svoj prostor. "Celotno kampanjo smo spremljali boj proti ali za Janšo." Omenil je, da morajo manjše stranke za pozornost medijev izpeljati marketinške akcije, kot je lažna napoved udeležbe navijaških skupin.

Predsednik Piratske stranke Rok Andree je dejal, da so se Pirati udeležili protesta, bil pa je kritičen do razprave, ki odvrača od pravih tem, kaj je vizija države in kako gre lahko naprej. Po njegovem mnenju gre v taki razpravi za politično mešanje megle. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je povedal, da ga skrbi omejevanje svobode govora, ki po njegovem mnenju vodi v omejevanje razmišljanja. O protestih je dejal, da se je sprehodil mimo njih, končali pa so se tako, da so ljudje ležali na travi, kadili marihuano, "kakšen pa se je verjetno tudi špricnil".

Ali je v ozadju protestov politika?
Alojz Kovšca iz Gospodarsko aktivne stranke (GAS) je poudaril, da stranko sestavljajo ljudje različnih nazorov, glede protestov pa se strinja s Požarjem, da za njimi stoji politika. "Stoji dober organizator, ker mi imamo velike težave pripeljati tako število podjetnikov kamor koli." Gregor Kos iz stranke Za zdravo družbo je prepričan, da so na tem mestu potekali protesti za večje vključevanje pri odločanju, ki pa niso bili medijsko podprti. Meni, da takšna debata, kot je potekala v studiu, odganja volivke in volivce. Kritičen je bil do stališča, da gre manjšim strankam zgolj za en odstotek glasov in posledično financiranje, na kar se ni odzval nihče.

Sledila je razprava z replikami, kjer se je Alenka Bratušek zapletla v dialog z Jelinčičem na področju enakopravnosti žensk in poudarila, da so ženske deležne razlikovanja in so v politiki tudi izpostavljene diskreditaciji. Jelinčič meni, da ženske niso zapostavljene, temveč so na nekaterih področjih celo v prednosti pred moškimi. Temu je nasprotoval tudi Židan.

Izpostavljene tudi lažne novice
Erjavec je izpostavil medij Nova24TV, ki je objavil, da je bil med Cerarjem in Plenkovićem sklenjen dogovor, da bodo v zameno za umik tožb v NLB-ju v Slovenijo sprejeli migrante. "Take lažne novice so problematične, ker sejejo strah med ljudmi." Jelinčič je dodal, da ima informacije, da je tak dogovor bil sklenjen. Erjavec je to znova zanikal.

Ob koncu debate je Luka Mesec izpostavil, da je zašla na gostilniško raven. Temu je pritrdil tudi Andree, ki je dejal, da je debata postala farsa, ki je zanemarila civilno družbo, ki je ključna za razvoj, Bratuškova pa meni, da bi bila debata drugačna, če bi bilo več žensk, pri čemer imajo stranke same možnost ženske postaviti na vrh, "ne pa zgolj za kvote".

Dolgotrajna oskrba – prelaganje odgovornosti
Janez Janša je dejal, da težava oskrbe ni enaka kot pred 10 leti v času njegove vlade, saj število starejših eksponentno narašča. Meni, da bi bilo zakon treba čim prej sprejeti in da bi ga opozicija podprla, saj tu med strankami ni večjih razhajanj. Dodal je še, da pri dolgotrajni oskrbi ne gre le za nego, ampak tudi za družbeno vključenost starejših. Miro Cerar je o dolgotrajni oskrbi dejal, da je bila, čeprav zakon ni bil sprejet, to prioriteta te vlade in da je zakon tik pred sprejetjem, ni pa bil koalicijsko dokončno usklajen. Voditeljica je opozorila, da se je denar v tem mandatu sicer našel za marsikaj, za dolgotrajno oskrbo pa žal ne. Cerar je del odgovornosti pripisal Židanu, saj je SD vodil pristojno ministrstvo, pa niso tega uredili, Janši pa je dejal, da kot premier ni gledal vnaprej, saj so demografska gibanja jasna.

Dejan Židan je nemudoma odvrnil, da zakon, ki ga je pripravil SMC, ne bo sprejet, saj je razmeroma slab in ga bo treba spremeniti, češ da je predrag. Cerarju je dejal, da mora biti racionalen, ne potrošen. Po tem zakonu potrebujemo 150 milijonov evrov, mogoče pa je črpati iz treh virov: iz plač, iz žepa oskrbovancev ali pa iz proračuna. Alenka Bratušek je uvodoma dejala, da če se zakon pripravi in ostane v predalu, ljudje od tega nimajo nič. Želi si, da se bo ob podpisu koalicijske pogodbe nova vlada takoj zavezala, kaj bo naredila za zdravstvo in upokojence.

Oskrba na domu
Luka Mesec je izrazil prepričanje, da je najprej treba zagotoviti dobro oskrbo na domu in primerno pokojnino, saj so vsi novi upokojenci ob upokojitvi ob pol dohodka. Omenil je prakso doma starejših v Litiji, kjer so pod eno streho center za invalide, center za starejše in vrtec, kjer se oskrbovanci družijo drug z drugim. Karl Erjavec je izpostavil le projekt Starejši za starejše, ki rešuje težavo starejših, ki ne želijo v dom in želijo biti doma. Bratuškovi je očital, da je želela znižati pokojnine za 10 odstotkov, kar so v DeSUS-u preprečili. Marjan Šarec je dejal, da so tisti, ki stopajo v pokojninsko dobo, še pri močeh in bi lahko skrbeli za starejše, ki nočejo v dom. "Zakon bomo gotovo sprejeli in bo temeljil na solidarni družbi, dali bomo tudi več denarja občinam, ki najbolje vedo, kako se tem rečem streže."

Domovi s koncesijami
Matej Tonin opaža, da je domov za starejše veliko, a nimajo koncesij, zato bi v prvem koraku podelil koncesije. Koncesionarji so po njegovem mnenju dobra rešitev, saj tako državi ni treba graditi domov, ki so velik strošek. "Milijarde za Teš 6 niso bile težava, gre za stvar odločitve, kam bo šel denar," meni Tonin. Marko Zidanšek meni, da potrebujemo sistemsko rešitev, da je veliko na plečih lokalnih skupnosti ter da bi koncesije morali podeljevati in jih nadzirati. Najprej pa nameravajo zagnati gospodarstvo, drugo sledi pozneje. Andrej Šiško je dejal, da je bila v nekaterih zasebnih domovih na Štajerskem cena 500 evrov, nato je prišla vladna služba in te domove zaprla. Po njegovem mnenju je edina rešitev lustracija predstavnikov parlamentarnih strank.

Mladi, stari in brezposelni
Ljudje živimo dlje, Trump je postal predsednik pri 75, je poudaril Bojan Požar, ki meni, da bi marsikdo lahko še delal po starosti, ki je pri nas določena za upokojitev. Bojan Dobovšek poleg slabe demografske slike opozarja na reveže in prekarce in se sprašuje, kaj bo z njimi, ko se bodo začeli starati. Dodal je, da ekonomisti ugotavljajo, da 15 let na tem področju ni bilo narejenega nič. Rok Andree bi v to debato raje vključil še koga drugega, saj politiki govorijo, da bodo vse naredili, na koncu pa denarja za starejše ni. "Če bomo mladi dobro zaslužili, bomo imeli tudi za starejše," je dejal.

Danijel Bešič Loredan je prepričan, da gre za težavo, ki jo je treba rešiti takoj, a je poudaril, da brez ureditve zdravstvenega in socialnega sistema ni dolgotrajne oskrbe. Iz proračuna dajemo premalo, SMC-jev zakon pa vpeljuje financiranje iz žepa oskrbovancev, kar je po njegovem mnenju nedopustno. Zmago Jelinčič je dejal, da večina starejših hoče ostati doma in ne oditi v dom ter da bi zanje lahko poskrbeli brezposelni. Andrej Čuš je najprej dejal, da je treba preprečiti beg mladih, saj je demografska struktura katastrofalna, na sprejem v dom pa čaka 7.700 upokojencev. Upokojencem je svetoval, naj gredo na volitve in volijo vse, le DeSUS-a ne.

Alternativne rešitve
Uroš Lubej opozarja, da lahko vsi postanemo uporabniki dolgotrajne oskrbe in da je v Sloveniji ogromno mrtvega kapitala v lasti starejših, ki bi ga morali unovčiti in s subvencijami spodbuditi medgeneracijske kooperative. Alojz Kovšca opozarja, da starejši ostajajo sami tudi zaradi notranjih migracij v Sloveniji, saj imamo zelo centralizirano gospodarstvo, in meni, da bi ljudje morali čim dlje ostati v domačem okolju. Gregor Kos je spomnil, da ima vlada v lasti 63.000 kvadratnih metrov stavbnih površin, ki propadajo, v njih pa bi lahko uredili medgeneracijske centre.

V zadnjem delu soočenja je Janša najprej odgovarjal na vprašanja o posrednem financiranju kampanje iz Madžarske. Janša je ob tem dejal, da je SDS parlamentarna stranka z najdaljšim staležem. "Težava je tajkunski kapital v slovenskih medijih," je dejal Janša. Šarec je pritrdil, da nameravajo ustanoviti preiskovalno komisijo o financiranju kampanje, saj je prepričan, da je treba preveriti financiranje iz tujine.

Požar se s tako komisijo strinja in dodaja, da ima veliko več dela, med drugim je dejal, da naj bi LMŠ prejel denar od ELES-a, kar je Šarec zanikal, Bratuškovi pa je očital, da njeno stranko financira družbo 2TDK. Bratuškova je ob tem dejala, da je njena stranka edina stranka, ki ima pozitivno mnenje Računskega sodišča. Požarju je očitala, da kampanjo posredno financira prek oglasov na svojem portalu.

Cerar je Janši očital posojilo, ki ga je stranka SDS najela pri Dijani Đuđić in je po mnenju Cerarja nezakonito, kar je Janša zavrnil. Po mnenju Cerarja so taka financiranja netransparentna in sporna. Janša je pritrdil, da soglaša z ustanovitvijo preiskovalne komisije, ki bi morala preiskovati vse stranke. Cerar je dejal, da ga skrbi, da se SDS vede netransparentno. Čuš meni, da je vprašanje, ali bodo koalicijski partnerji preiskovali drug drugega, in s tem namignil na LMŠ in SDS.

Zunajparlamentarci: Manj denarja in medijske pozornosti
Kovšca je poudaril, da je njihova stranka zbrala denar zakonito, pritožil pa se je nad neenako obravnavo zunajparlamentarnih strank. Andree pa je izpostavil, da je zakonodaja zelo naklonjena velikim strankam in zelo stroga do meril financiranja za majhne stranke. Lubej pa je predsednike strank pozval k odprtju svojih knjig in pregleda sredstev. Po njegovem mnenju so volitve nedemokratične z vidika medijskega prostora in možnosti financiranja strank. Alenka Bratušek pa je izpostavila, da bo financiranje strank pregledalo Računsko sodišče, zato po njenem mnenju ni na mestu tekmovanje v podpori preiskovalni komisiji.

Požar je pritrdil Lubeju, da bi morale stranke transparentno prikazati porabo in prilive strank. Jelinčič je zavrnil, da so v stranki pretirano porabljali sredstva za prevoze. Dobovšek je izpostavil, da so zunajparlamentarne stranke v podrejenem položaju že z vidika medijske izpostavljenosti. Bešič Loredan pa je poudaril, da njihovo financiranje temelji na prostovoljnih prispevkih in delu prostovoljcev. Šiško meni, da je parlamentarna komisija nepotrebna, saj morajo skladnost z zakonom preverjati sodišča. Kos pa meni, da so bile te volitve že od začetka sporne, saj je Cerar z odstopom nove stranke prisilil v predhodno delovanje in zbiranje podpisov med prvomajskimi prazniki.

Pozivi k transparentnosti in enakim pogojem
Zidanšek meni, da mora stranka imeti urejene finance, in dodal, da ima tudi SLS pozitivno mnenje sodišča. Pretekle težave, ko je stranko financiral Lek, so po Zidanškovih navedbah posledica nekega drugega SLS-a, ki ga danes ni več, saj teh ljudi ni več v stranki. SD-ju je očital, da po vsakih volitvah zaprejo račune in ostanejo dolžni. Židan je dejal, da odkar vodi stranko, trošijo manj, kot imajo prihodkov, in dodal, da so v preteklosti naredili nekaj napak, zdaj pa poslujejo transparentno.

Tonin je poudaril, da je NSi za potrebe kampanje najel posojilo, ki pa ga ne bo v celoti treba porabiti, saj se jim je pridružilo več mladih prostovoljcev. Mesec pa je dejal, da ni težava samo v denarju in da so s skromno kampanjo že uspeli na prejšnjih volitvah. Opozoril je, da je Računsko sodišče njihovi stranki izdalo negativno mnenje zaradi donacije trgovca, ko so zbirali sredstva za nogavice za brezdomca, tako jim je bila zagroženih 5.000 evrov kazni za donirane nogavice v vrednosti 80 evrov. Erjavec je poudaril, da samo pošiljanje zgibanke po pošti za stranko predstavlja 100 tisoč evrov stroškov, zato se čudi, kako majhne zneske napovedujejo stranke za kampanjo, pa imajo tako zgibanke kot tudi velike plakate.

S kom v koalicijo?
Na vprašanje, s kom bi šli v koalicijo, je Kos odgovarjal, da bi šli v koalicijo, ki bi bila programska, na prvo mesto pa bi postavila odpravo sistemske korupcije. Lubej je dejal, da ne bi šli v koalicijo s strankama, ki sta najbolj odgovorni za dogajanje v Sloveniji, in pri tem izpostavil SD in SDS. Andree je prepričan, da bi bil izziv novemu mandatarju ministrstvo za informacijsko družbo, za katerega so Pirati najbolj kompetentni in bodo šli v koalicijo s tem, ki bi jih povabil v tako ministrstvo.

Šiško je dejal, da bi šli v koalicijo z vsako stranko, ki bi delala za dobro Slovenije, volivce pa je pozval, naj volijo zunajparlamentarne stranke, ki nimajo grehov preteklosti. Loredan bi šel v koalicijo s tistimi, ki bi bili pripravljeni reformirati zdravstveni sistem. Kovšca pa je navedel, da z vsako stranko, ki bi spoštovala njihova načela in program. Dobovšek meni, da potrebujemo tehnično in vitko vlado, Slovenijo pa bi morali voditi strokovni ljudje.

Čuš meni, da bodo prav Zeleni odločali o naslednji vladi, in dejal, da upa, da ljudje ne verjamejo lažnim anketam. Požar bi šel v koalicijo z vsakim, ki bi podprl njihovih 33 točk programa, Šarcu pa je očital tajne sestanke z Janšo. Jelinčič je dejal, da bo koalicijo sestavljal zmagovalec, in ta tudi odloča o koaliciji. Zidanšek si želi razvojne vlade, ki bi nadoknadila štiri leta zamujenih priložnosti.

Koalicija, ki bo reševala težave
Alenka Bratušek je dejala, da bodo v naslednji vladi, ki bo levosredinska, reševali aktualne težave. Tonin je poudaril, da so odprti do vseh strank in bi šli v koalicijo z vsako stranko, ki bo podprla njihov program. Mesec pa je dejal: "Mi bomo šli v koalicijo, ki ne bo zapravila konjunkture, ki jo imamo, zato da podari davčne odpustke bogatim in kapitalu, kot napovedujejo vse trenutne parlamentarne stranke, ampak bo ta denar namenila za razvoj. Po drugi strani bomo šli v koalicijo, ki se bo zavzela za okoljske standarde, demokratične standarde in predvsem, ki bo branila civilizacijske pridobitve, ki jih imamo". Erjavec bi šel v levosredinsko vlado in pozval stranke v levi blok.

Cerar bi se po njegovih besedah povezoval z ljudmi, ki so Slovenijo izpeljali iz krize, ne podpira pa koalicije z radikalnimi strankami. Židan je dejal, da ne bi šli v koalicijo s tistimi, ki razdirajo ljudi. Šarec meni, da je Janša že imel svoje priložnosti, stranke SDS pa v koaliciji ne vidi. Janša mu je odgovoril, da ne razume, zakaj ga je sram, da so se srečali med predsedniškimi volitvami. Janša je dodal, da vprašanje o koalicijah trenutno ni na mestu, dejal pa je, da bodo sestavljali koalicijo na podlagi tega, s kom bi lahko reševali bistvene težave Slovenije in Evrope.