"Ljudje, ki služijo z nesrečo ljudi, so zadnji, ki bi lahko bili pomiloščeni," je na novinarski konferenci poudaril poslanec SDS-a Branko Grims. Poslanska skupina SDS-a je zato vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri želijo razpravo o izvajanju zakona o pomilostitvi.

Ob tem predlagajo, da naj DZ priporoči vladi, da naj ta v dveh mesecih pripravi spremembe zakona, s katerimi se bo zagotovila preglednost postopka pomilostitev z obrazložitvami razlogov o pomilostitvah. V SDS-u želijo tako preprečiti zlorabe in omejiti pomilostitve, da ne bodo nastajale nepopravljive posledice.

Grims meni, da je vlada Roberta Goloba migrantom poslala signal, naj pridejo v državo, ko je začela javno odstranjevati ograjo. Ob tem, kot je dejal, vlada financira tudi nevladne organizacije, ki dajejo migrantom navodila, kako najučinkoviteje vdreti v državo.

Z meje je vlada umaknila vojsko in nato še policijo in tako po Grimsovih besedah onemogočila, da bi migrante zavračali že na sami meji. "Danes je policija samo še taksislužba ilegalnih migrantov, zato je prišlo nasilje do Ljubljane," je dejal. Vlada je po njegovih navedbah v Bruslju podala soglasje k obveznim kvotam za migrante, za kar bi morala najprej dobiti soglasje v DZ-ju, "temu se reče preprosto veleizdaja", je ocenil Grims.

Predsednica v odzivu opozorila poceni pridobivanje političnih točk

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v odzivu na Grimsove izjave sporočila, da pri pomilostitvah deluje skladno z zakonom. Dodala je, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb z namenom poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje.

Kot so zapisali v njenem uradu, je predsednica doslej odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila le štirim prošnjam. Pri odločanju o pomilostitvah se predsednica ob tem vedno opira tudi na mnenje komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjaki Nataša Posel, Mile Dolenc in Dragan Petrovec, so dodali v njenem uradu.

Tudi pri zadnji pomilostitvi avstrijske državljanke Ozgur Dogan se je predsednica za ta korak odločila po soglasnem pozitivnem mnenju vseh treh članov komisija, in sicer zaradi posebnih osebnih okoliščin obsojenke, ki je glavno kazen že prestala, sama pomilostitev pa se nanaša le na stransko kazen. Poleg avstrijske državljanke je predsednica pomilostila še srbskega državljana Nemanjo Kuzmanovića, ukrajinskega državljana Valerija Arakcheievja in slovenskega državljana Sama Kolića.

Kot so poudarili na uradu predsednice, izrečene pomilostitve nikakor ne ogrožajo varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije. Varnost v državi zagotavljajo pristojne institucije, in ne posamezne poslanske skupine v DZ-ju. Vsaka pomilostitev je, ne glede na zagrešeno kaznivo dejanje, neizogibno povezana z obsojenimi posamezniki s kriminalno preteklostjo. Če te ne bi imeli, potem pomilostitve tudi ne bi potrebovali, so zapisali.

Pomilostitev se uporablja v izjemnih okoliščinah in restriktivno, če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče v okviru sojenja na podlagi zakona ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca, ali okoliščine, ki nastanejo po tistem, ko je kazen že izrečena in je sodba pravnomočna, v nekaterih primerih glavna kazen tudi že prestana, in če obstajajo okoliščine, ki narekujejo milejši odnos do storilca. Pomilostitev je predsedničina diskrecijska pravica, zato ni vezana na mnenja oziroma predloge, ki jih v pomilostitvenem postopku podajo pristojni organi, ji pa pomagajo pri sprejetju odločitve, so dodali.

"Migracije so bile in bodo tudi v prihodnje stalnica, zato je pomembno, da se z njimi soočamo na odgovoren in človeški način," so zapisali v uradu. To vključuje spoštovanje mednarodnih konvencij in sporazumov ter sodelovanje z drugimi državami pri iskanju trajnih rešitev. Kot družba se moramo osredotočiti na iskanje konstruktivnih rešitev, ki temeljijo na dialogu, sodelovanju in spoštovanju človekovih pravic, so dodali in opozorili, da "populistično izkoriščanje migracijske problematike le razdvaja, škodljivo je za družbeno tkivo naše države in ne prispeva k trajnim rešitvam".

"Predsednica Pirc Musar bo nadaljevala zavzemanje za odprto, strpno in solidarno družbo, kjer se spoštujejo pravice vsakega posameznika, tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, ne glede na njegovo poreklo," so še zapisali v njenem uradu.