Notranji ministri EU-ja so v začetku marca dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje, dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene pomoči. Mehanizem o začasni zaščiti razseljenih oseb se aktivira, ko pride do množičnega vstopa ljudi v državo, zaradi česar obstaja skrb, da azilni sistem ne bi zmogel dovolj hitro obravnavati vseh prošenj.

Mehanizem o začasni zaščiti razseljenih oseb se aktivira, ko množično vstopijo ljudje v državo, zaradi česar obstaja skrb, da azilni sistem ne bi zmogel dovolj hitro obravnavati vseh prošenj. Sklep o aktivaciji direktive o začasni zaščiti je bil prejšnji petek objavljen v Uradnem listu EU-ja, zdaj bo zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb aktivirala tudi Slovenija, je ob robu vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji napovedal minister Aleš Hojs.

"Na ministrstvu za notranje zadeve zaključujemo pripravo vladnega gradiva, na podlagi katerega bo tudi v Sloveniji aktiviran zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb," je poudaril minister, ki upa, da bo zakon aktiviran kar najhitreje, najpozneje do petka.

Na vprašanje, kaj se z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb spreminja za begunce iz Ukrajine, je Hojs pojasnil, da bodo postopki zaščite od zdaj tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito.

Po ministrovih podatkih je za mednarodno zaščito v Sloveniji do zdaj zaprosilo nekaj več kot 300 beguncev iz Ukrajine, približno toliko pa jih vsak dan sicer tudi potuje skozi Slovenijo. Skupaj je od začetka vojne v Ukrajini do zdaj skozi Slovenijo potovalo 2800 beguncev, njihov cilj so po večini zahodnoevropske države, je poudaril minister. Ob tem je napovedal tudi vzpostavitev informacijskega sistema za registracijo beguncev iz Ukrajine, "da se bo vedelo, kje je kdo nastanjen, ali so še v Sloveniji", je poudaril.

Na vprašanje, ali na ravni EU-ja že potekajo morebitni dogovori o selitvi beguncev med državami, je minister poudaril, da takšnega dogovora prejšnji teden še ni bilo, Poljska je namreč napovedala, da bo pritisk beguncev zdržala sama. "Če bi se pritisk beguncev še stopnjeval, pa je Slovenija jasno povedala, da smo pripravljeni sprejeti kar precejšnje število beguncev," je poudaril.

Slovenija po ministrovih pojasnilih lahko zagotovi nastanitve za od 20.000 do 30.000 beguncev, skupaj pa jih lahko oskrbimo približno 200.000. V tem hipu je sicer na voljo precej manj nastanitev, od 1000 do 2000, je ocenil minister.

V Logatcu nekaj več kot 80 beguncev

V zbirnem centru v Logatcu je po Hojsovih navedbah trenutno nastanjenih nekaj več kot 80 beguncev iz Ukrajine, sicer pa na ministrstvu za notranje zadeve intenzivno iščejo nove nastanitve, kamor bi lahko nastanili begunce. Kot je pojasnil, je ministrstvo za notranje zadeve dalo na razpolago nastanitvene objekte na Debelem Rtiču, o čemer so že obvestili župana Ankarana, v prihodnjih dneh pa si bodo ogledali še nekaj lokacij, med drugim v Murski Soboti.

Po podatkih ministra za obrambo Mateja Tonina je v zasebnih nastanitvah, pri znancih in sorodnikih, prijavljenih 2500 ukrajinskih beguncev.

Z ministrstva za notranje zadeve so popoldne posredovali podatke policije, po katerih so do vključno ponedeljka zabeležili 502 nameri za podajo prošnje za mednarodno zaščito s strani državljanov Ukrajine.

Poziv k ureditvi statusa begunskih študentov

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič predsednika vlade Janeza Janšo poziva, naj čim prej zagotovi pravno podlago za urejanje ustreznega statusa ukrajinskim beguncem za študij in zaposlitev na univerzi. Meni, da bi hkrati za morebitne študente iz Ukrajine potrebovali dodatna vpisna mesta, posebne štipendije in/ali oprostitev šolnin.

V dopisu, naslovljenem na vlado in njenega predsednika, Majdič poleg tega predlaga, da za enako število mest za mlade raziskovalce, ki so jih že namenili za ukrajinske doktorske študente, vlada poveča število odobrenih mest na univerzi in jih ponudi tem študentom.

"S takim proaktivnim in konkretnim pristopom k reševanju begunske krize bi nudili nadaljnje izobraževanje in raziskovalno delo visoko izobraženim iz Ukrajine, ki bi lahko po koncu krize s svojim znanjem pomembno pomagali pri okrevanju njihove domovine," je zapisal Majdič.

S tem bi po njegovih navedbah osmislili tudi njihovo bivanje v Sloveniji, da ne bi bili zgolj nemočni, pomoči potrebni posamezniki, temveč bi kot opolnomočeni mladi ljudje lahko tudi prispevali k napredku slovenske družbe. Na univerzi so vsekakor pripravljeni sprejeti in vključiti v svoje delo mlade iz Ukrajine, ki pa jim je za to treba zagotoviti ustrezne pogoje, zato Janšo pozivajo, naj jim to omogoči.

Zdravstvena oskrba

Minister za zdravje Janez Poklukar pa je ob robu vladnega obiska dejal, da bodo poskrbeli tudi za zdravstveno oskrbo beguncev iz Ukrajine. Kot je dodal, so obvestili vse izvajalce zdravstvenih storitev, da so begunci upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev, torej storitev, ki so nujne za preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja. Na vse potrebe beguncev iz Ukrajine se po Poklukarjevih besedah odzivajo preko mednarodnega mehanizma, tudi na področju zdravstva.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec pa je glede vključevanja ukrajinskih otrok v izobraževalni sistem povedala, da so modeli izobraževanja na osnovnošolski in srednješolski ravni pripravljeni. Glede na tok beguncev pa bodo presodili, ali bo šlo za individualne pristope v posameznim okoljih in šolah ali pa bolj sistemski pristop v primeru večjega begunskega vala. Kustečeva je napovedala, da bodo šole o teh kmalu obveščene, v sredo pa naj bi to dorekli na internem delovnem sestanku. Otroke iz Ukrajine, ki so že prišli v Slovenijo in pokazali interes, pa v posameznih šolah že vpeljujejo v izobraževalni proces, je še pojasnila.