"Slovenija je pri reševanju romske tematike na dobri poti," je na obravnavi poročila o položaju romske skupnosti dejal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Pohvalil je tako napredek pri sodelovanju v lokalnih skupnostih kot tudi samo romsko skupnost. Izvaja se mnogo projektov, za romske pomočnike pa je skupnost dobila tudi priznanje Evropske komisije, je poudaril. Predstavnik vlade Stanko Baluh se tako že veseli prihodnjega poročila, saj je prepričan o nadaljnji izboljšavi stanja. Poročilo je pohvalil tudi predstavnik urada za človekove pravice Jernej Rovšek, izostali niso niti vsi navzoči poslanci vseh političnih barv.
Jernej Verbič pa je v imenu državnega sveta opozoril, da poleg pravic in projektov obstajajo tudi dolžnosti za skupnost. Še več, obstajajo tudi dolžnosti za državne organe, ki jih ti pogosto ne izvajajo, trdi. "Obstaja romska mafija. Obstajajo prekrški, prestopki in kazniva dejanja. Če organi pregona odreagirajo, dajo jasno opozorilo vsem, da so taka dejanja nedopustna. Ko pa ni reakcije, je to negativen signal lokalni skupnosti. Naj bo tudi romska skupnost bolj odzivna in aktivna," je pozval. Romske mafije ni - so samo prekrški, se je na to odzval Horvat Muc.
Muc: Smo zgled, a težave ostajajo
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc je Slovenijo postavil kot "zgled mnogim državam pri urejanju romske tematike" in dodal, da dejavnosti ministrstev dajejo državi mednarodno uveljavitev na tem področju. Ni pa vse tako rožnato - veliko težav je pri urejanju bivanjskih razmer, lastništva nepremičnin in zemljišč, je dejal in pokazal na težavno zaposlovanje Romov: "Začasni projekti oblik zaposlovanja potekajo, vendar ti projekti ne dajejo konkretnih motivacij za neko konkretno obliko zaposlovanja Romom," trdi Muc.
Velika težava: popis prebivalstva
Majda Potrata iz SD-ja je opozorila na problematiko "identificiranja" pripadnikov romske skupnosti. Za državne projekte namreč potrebujejo točne in uradno posredovane podatke, v Sloveniji pa da uporabljamo podatke iz popisa prebivalstva leta 2002. Takrat so namreč zadnjič popisovali tudi etnično pripadnost, prihodnji popis pa bo izveden v nekaj mesecih na podlagi elektronskih baz Statističnega urada. V njem se ne bo popisovalo verske ter etnične pripadnosti, zato bomo soočeni s podatkovno vrzeljo, opozarja poslanka.
Lukšič je zato predlagal popis romskega prebivalstva, saj naj bi bil ta nujen za celostno ureditev romske problematike. Ugotavlja, da je Slovenija preveč zanihala v smer, ki ni naklonjena sestavljanju evidenc zaradi bojazni do zlorab. "Razvijati moramo kulturo tolerance za večjo učinkovitost. Evidenca sama ni škodljiva," je dejal ter dodal, da se vsaka manjšina pusti preštevati šele takrat, ko dobi neke kolektivne pravice. Horvat pa je proti tovrstnim popisom, saj Romom niso prinesli še nič dobrega.
Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Sloveniji je 65. člen Ustave, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti ureja zakon. Leta 2007 sprejeti zakon o romski skupnosti tako določa tudi, da mora vlada enkrat letno poročati državnemu zboru o uresničevanju obveznosti iz določenih členov zakona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje