Minilo je prvih sto dni, odkar je delo začela 15. slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Miru, podobno kot prejšnja, ni imela. Prvih 100 dni so zaznamovale zaostrene razmere na energetskih trgih, vlada se namreč od prvega dne spopada z energetsko in prehransko draginjo. Kritike na račun nezadostnih vladnih ukrepov prihajajo zlasti iz gospodarstva, zadovoljnejši so sindikati. Nekatere načrte Golobove vlade pa je z zahtevo po razpisu treh referendumov zaustavila največja opozicijska stranka.

Predsednik vlade Robert Golob, ki je v Odmevih Televizije Slovenija gostoval v četrtek, je z doseženim zadovoljen. Dan za njim sta v studiu Odmevov gostovala predstavnika dveh opozicijskih strank, Aleš Hojs (SDS) in Jožef Horvat (NSi). O delu vlade, referendumski jeseni in bližajoči se predsedniški kampanji se je z njima pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Gospod Hojs, na tiskovni konferenci ste bili precej kritični do potez vlade, omenili ste najvišjo inflacijo po letu 1995, nenehno višanje cen ... Ampak to se dogaja po celotni Evropi, celotna Evropa je v hudi krizi zaradi inflacije, zaradi visokih cen energentov.

Hojs: Gotovo, res pa je tudi, če pogledate povprečje EU-ja ali zgolj tistih, ki uporabljamo evro, na žalost ugotavljamo, da so seveda te inflacijske stopnje daleč nad vsemi. Torej, mi smo pridelali največjo inflacijo v evropski monetarni uniji, zgolj baltske države imajo višjo. Tako da po eni strani se lahko nekako vlada tolaži s tem, da je povsod po Evropi tako, po drugi strani pa je nam jasno, da bi te ukrepe morali izvajati bistveno hitreje, bistveno učinkoviteje, predvsem pa tako, da bi šli bolj v smer, da bi od teh ukrepov nekaj imeli ljudje, ne pa zgolj, kar se nemalokrat zdi v teh dneh, da se tokrat pomaga zgolj elektrogospodarstvu oziroma tistim panogam, v katerih je dolga leta predsednik vlade kraljeval.

Predsednik vlade pravi prav to – da delajo za ljudi. In tudi v vaši stranki, gospod Horvat, je bila prva ocena, da se prebivalstvu s temi ukrepi pomaga, ne pa dovolj podjetnikom. Zdaj premier pravi, da bo prihodnje leto gospodarstvu namenjena milijarda in pol pomoči. To ni dovolj po vašem mnenju?

Sorodna novica Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu

Horvat: Naša čisto prva ocena je ta, da so imeli ob zmagi gospoda Goloba ljudje velika pričakovanja. Ta velika pričakovanja lahko generirajo tudi velika razočaranja. In naša ugotovitev, naša ocena po sto dneh te vlade je – razumemo, da so bile neke začetniške napake –, da se je vlada ukvarjala predvsem sama s seboj, ukvarjala se je z nekimi skupinicami nevladnih organizacij. Seveda morala je poravnati neke račune, vemo, zakaj. Skrbi nas, da se je ukvarjala in se še vedno ukvarja z ukrepi prejšnje vlade in jih imenuje, da so škodljivi. Ampak ti "škodljivi" ukrepi so generirali milijardo evrov več proračunskih prilivov. Res je, kar se tiče ukrepov za blaženje energetske krize, smo povedali, da kar se tiče ukrepov za gospodinjstva, smo lahko do neke mere zadovoljni. Vendar, če gledamo zakon, ki bo v DZ-ju na sporedu v torek, vidimo, da je vlada, kar zadeva oskrbe s plini, popolnoma pozabila šole in vrtce. Kaj to pomeni? Da bo to breme padlo na občine ali točneje na starše. To so pa državljani. In dejansko bo ta naša ocena vedno nižja, ko govorimo o pomoči državljanom.

Kar pa zadeva pomoči gospodarstvu – ta je prenizka, je prepočasna. Ob tem smo zadovoljni, da je vlada poslušala pobudo NSi-ja, da smo pri 40-milijonskem zakonu za pomoč gospodarstvu vključili tudi pomoč kmetijstvu. Danes ima gospodarstvo zelo nepredvidljivo prihodnost. Kako naj v tem času funkcionira, kako naj naredi poslovne načrte za naslednje leto in tako naprej. Ena milijarda in pol se lepo sliši, ampak kako naj to podjetja vkalkulirajo. Ne morejo, ker ne vedo.

Gospodarstvo zahteva kapico na cene energentov. V četrtek je premier tudi povedal, da je potreben skupen evropski dogovor in da druge rešitve ne bo. Se vi s tem strinjate, da bo Slovenija morala vztrajati pri tem, da mora biti dogovor skupen, da mora biti solidarnost skupna?

Sorodna novica Golob: Prihodnji teden regulacija cen kurilnega olja, regulacija cen hrane za zdaj ni predvidena

Hojs: Tukaj je treba povedati dve stvari. Prva je ta, da so evropski voditelji že konec lanskega leta, tudi naš predsednik Janez Janša, od evropske komisije zahtevali, da pripravi novo formulo izračuna za ceno električne energije, ki naj bi jo pripravili do začetka meseca maja tega leta. Sam vem, da je naš predsednik na zadnjem svetu, ki se ga je udeležil, posredoval, zakaj tega ni, kako je mogoče, da tega niso pripravili, čeprav so voditelji to zahtevali. Ne vem pa, zakaj naš aktualni predsednik gospod Golob v vmesnem času ni podal enake zahteve oziroma pritiska na komisijo.

Druga stvar je pa to, nad čimer sem bil včeraj ob gledanju vaše oddaje šokiran. Ob vašem vprašanju, ko ste (Goloba) lepo vprašali, koliko bodo višje cene elektrike v naslednjih dneh, je gospod predsednik povedal, da bodo od septembra nižje. Sam sem šel pogledat svoj račun za mesec avgust, vsi državljani lahko pogledajo svoje račune in bodo presenečeni ugotovili, da je že avgustovski račun višji – v visoki tarifi za 33 odstotkov, v nižji pa za 66 odstotkov. Ne vem, od kod gospodu predsedniku tak optimizem o znižanju cen. Če pa bo tako, da bodo oktobra ti računi 33 oz. 66 odstotkov nižji, se bom pa predsedniku vlade opravičil.

Referendumska jesen je pred nami. Obetajo se referendumi o RTV-ju, o dolgotrajni oskrbi in pa o vladi. Zanima me za NSi, katere referendume boste podprli?

Horvat: Za zdaj mi uradnega stališča še nimamo. Gotovo pa so to vse predlogi za zakonodajne referendume, ki jih je treba podpreti. Najbolj nam je žal, da enostavno ta vlada ni nadaljevala procesa dolgotrajne oskrbe, da je ta zakon na neki način zaustavljen. Sami veste, da so ga usklajevali 20 let, naša vlada ga je končno uskladila in sprejela. Tako kot vsi drugi kompleksnejši zakoni tudi ta ni idealen, ampak ravno zaradi tega imamo možnosti, da zakon popravimo, da ga optimiramo. S tega vidika predvsem ciljamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, tu se bomo pa res močno angažirali, da ljudje pridejo in obkrožijo proti zakonu, ki ga je sprejela ta koalicija.

SDS je bil od vsega začetka dokaj ostra opozicija. Vložili ste predloge za referendume, ki so zares ustavili postopke, ki jih je skušala izpeljati vlada. Kako pa odslej, kakšna bo drža SDS-a, lahko pričakujemo interpelacije?

Hojs: Mi smo že ob nastopu naše vloge v opoziciji povedali, da bomo konstruktivna opozicija, torej opozicija, ki bo dobre predloge predlagala. Tisto, kar pa mislimo, da je slabo oziroma da bi moralo biti boljše, pa bomo poskušali izboljšati. Če to ne bo šlo, bomo pa seveda poskušali vprašati tudi ljudi. V nasprotju s prejšnjo vlado, ki je bila v prvih stotih dneh deležna dveh interpelacij, tudi sam ene med njimi, se mi tega instrumenta v prvih stotih dneh nismo posluževali. Torej, šli smo precej precej politično korektno kot nekdanja opozicija.
Glede referendumov pa moram reči, da so to vsi trije referendumi, ki bodo močno udarili državljane po denarnici, zato jih s tega mesta znova pozivam – oddajte svoj glas za to, da ti referendumi bodo, pojdite na referendume in trikrat obkrožite proti. Torej, pri zakonu o vladi ob v tako majhni državi nesorazmernem povečanju števila ministrstev, bo to bistveno dražje. Lahko predvidevamo, ker je gospod premier že obljubil, če bo zakon o RTV-ju sprejet, bomo plačevali tudi višjo RTV-naročnino.

Sorodna novica Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi

Čeprav to ni referendum o naročnini ne?

Hojs: Ne, ni referendum o naročnini, ampak je že napovedano – glasujte za ta zakon in povečali bomo naročnino RTV-ja.

In pa seveda zadnja stvar – glede zakona o dolgotrajni oskrbi –, kar pa se mi zdi pravzaprav, če uporabim zelo grd izraz, obscena, pa je to, kar najavlja gospod Luka Mesec. In to je, da naj bi zaradi tega referenduma povečali oskrbnine v domovih za ostarele. To je po mojem mnenju deplasirana demagogija. Ravno nasprotno – če bo zakon uveljavljen, se bo naslednje leto šele začel izvajati in takrat bo bistveno dražji.

Vlada sicer pravi, zakon je sprejet, denar pa ni rezerviran. Ampak to bo verjetno predmet razprave v referendumski kampanji.

Horvat: To ne sme biti težava, za božjo voljo – gre namreč za naše ljudi, gre za dolgotrajno oskrbo. Ko pa je gospod Hojs omenjal gospoda Mesca, je naša želja, da koalicija, predvsem vlada, enkrat le spozna, da je demagoške volilne kampanje konec. Prihaja jesen, prihaja zima, in to zima v najširšem smislu. In v tem kontekstu nas skrbi, ker občutek je, da gospodarsko politiko te države vodi Levica. In to ni dobro. Slišimo v DZ-ju celo razprave, kjer se kriminalizira tiste, ki so podjetni, ki so delavni. In to ni dobro.

Stranka NSi bo imela svojega predsedniškega kandidata. Ob tem je vaš predsednik Matej Tonin povedal, da zato, ker je kandidat SDS-a zavil nekoliko na levo. Kaj je s tem mislil?

Horvat: Danes smo imeli sejo sveta stranke. Izjemno vzdušje, mi se ne ukvarjamo z drugimi strankami generalno gledano. Ampak tretja parlamentarna stranka po velikosti in moči mora imeti kandidate pravzaprav za vse funkcije v državi. In izjemno ponosni smo, da se je za to odločil pogumni Janez Cigler Kralj. In dobro bi bilo, če povem v prispodobi, da enkrat dobimo kralja za predsednika.

Kako ste vi v SDS-u razumeli to pripombo, da je vaš kandidat zavil na levo?

Sorodna novica SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"

Hojs: Ta pripomba je bila po moji oceni zelo neprimerna, če se blago izrazim. Če je kdo zahajal v levo, je bil to prav aktualni predsednik NSi-ja z vsemi svojimi potezami v preteklosti. Ampak tako, kot je povedal poslanec Horvat, tudi mi se ne ukvarjamo z drugimi kandidati. Še vedno čakamo, kako bo kandidaturo najavil naš poslanec Anže Logar. V vsakem primeru ga bomo podprli, torej ali bo strankarski kandidat ali kako drugače. Se nam pa zdi škoda, da nismo ravnali oziroma da naša nekdanja koalicijska stranka ni ravnala tako, kot je ravnala stranka SDS v primeru samokandidature, če temu tako rečem, leta 2007, gospoda Lojzeta Peterleta, ki je pravzaprav sam obvestil pokojnega Andreja Bajuka in takratnega predsednika vlade Janeza Janšo, da se bo potegoval za predsedniško mesto. Stranka SDS je takrat ocenila, da je prav, da združimo sile, da stopimo skupaj, in smo takrat enotno podprli gospoda Peterleta. Sicer žal zaradi najbrž njega samega kot takega ta kandidatura ni bila uspešna. Tako da nam je žal, da stranka NSi ni podprla našega kandidata.

Horvat: Tukaj ne vidim težave. Dejstvo pa je, da je gospod Logar prej najavil kandidaturo, preden je prišel k nam na pogovor.