Zaostrovanje odnosov med Hrvaško in Srbijo tudi Slovenija že čuti na gospodarskem področju, je ob robu seje DZ-ja dejal slovenski premier Miro Cerar. "Navsezadnje čutimo vsak zaplet, če nismo dovolj usklajeni s sosednjimi državami, Hrvaško ali katero drugo," je spomnil.

Pomemben je potek slovenske diplomacije, saj morata Srbija in Hrvaška prejeti vso podporo za zniževanje tonov oziroma smeri sporazumevanja, da poiščeta rešitev glede nadziranega prehajanja beguncev in tudi glede zadostnega odpiranja meja za transport. "Balkan je vnetljivo območje," opozarja premier.

Zunanji minister Karl Erjavec pa je povedal, da ga je z namenom predstavitve položaja na hrvaško-srbski meji poklical srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je dejal, da so odnosi med državama izredno napeti, in če do srede opolnoči Hrvaška ne bo odprla meje za tovorni promet, bo Srbija sprožila protiukrepe. Dačić je v pogovoru zatrdil, da v Srbiji obvladujejo položaj z begunci, Erjavca pa je prosil, naj seznani kolege ministre, zlasti iz EU-ja, z zadnjim zapletom na meji s Hrvaško. "Vidimo, da predvolilni čas na Hrvaškem vodi tudi k nekaterim nerazumnim ravnanjem Hrvaške," je bil oster slovenski zunanji minister.

Zunanje ministrstvo RS je Hrvaško in Srbijo tudi uradno pozvalo, da nastali položaj razrešita v skladu s pravili EU-ja in evropskimi vrednotami.

.
Prevozniki opozarjajo na škodo
Predstavniki prevoznikov so po Erjavčevih besedah že opozorili, da nastaja gospodarska škoda. Za zdaj je škoda minimalna, a če bi zaplet trajal dalj časa, bi lahko nastala tudi večja škoda, še posebej če bo Srbija ravnala podobno kot Hrvaška in zapirala meje na drugih mejnih prehodih, z Bolgarijo, Romunijo, Grčijo ali Makedonijo. "Mi si želimo, da se zadeva razplete tako, da ne bo več težav," je sklenil Erjavec.

Na pomen odprtih transportnih poti vzdolž celotne Evrope za interese Slovenije je opozoril tudi kmetijski minister Dejan Židan. Če se bodo napetosti nadaljevale ali stopnjevale, bodo morali slovenski prevozniki iskati alternativne prevozne poti, kar pa pomeni podražitev proizvodov, je dodal.

GZS: Podatkov o škodi še ni
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Mačkovšek je v odzivu dejal, da so vlado pozvali, naj poskuša omiliti posledice hrvaško-srbskega spora. Ocene o morebitni škodi še nimajo, saj je veliko tovora še na poti in je za ocene še prezgodaj, pojasnjuje Mačkovšek. "Če bo spor trajal dalj časa, pa bomo te podatke zbrali in jih tudi javno objavili," je zatrdil.

"Neevropske poteze Milanovića"
Židan si želi, da bi državi čim prej našli rešitev in da begunska kriza ne bi bila razlog za morebitne sovražne odnose med državama. "Da se začenjajo ovirati pri gospodarskem sodelovanju, ni več begunsko, pač pa širše vprašanje," je prepričan in obenem ugotavlja, da je Hrvaška trenutno v neobičajnih odnosih z vsemi svojimi sosedami.

Predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Jožef Horvat iz NSi-ja je izrazil mnenje, da poteze hrvaškega premierja Milanovića niso prav evropske. Tudi Horvat je opozoril, da je na Hrvaškem predvolilni čas, ki je po definiciji vedno iracionalen. Javnomnenjske ankete napovedujejo tesen izid, zato se Horvat boji, da bo Milanović z ukrepi še naprej pretiraval in tako poskušal nabirati glasove.

Če se razmere ne bodo umirile, ima Horvat zaradi zaščite gospodarskih interesov Slovenije v mislih tudi sklic seje odbora za zunanjo politiko. Balkan je bil vedno v zgodovini "sod smodnika", zato bi Evropa morala vlagati več energije v približevanje procese balkanskih držav. Dokler se EU ne bo bolj angažiral, bodo ti procesi stagnirali, Balkan pa bo nestabilen, vse dokler balkanske države ne bodo opravile domače naloge, izpeljale reform in se priključile EU-ju.

Odnosi med Hrvaško in Srbijo so zaradi begunske krize izjemno napeti, ponoči pa so se še dodatno zaostrili. Potem ko Hrvaška ni odprla mejnega prehoda Bajakovo za tovorni promet, je Beograd prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je takoj odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami.