Lani se je Slovenija med 180 državami uvrstila na 36. mesto, v enem letu je tako slovenska svoboda medijev zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo "problematičnih" držav. Že lani je sicer Slovenija na indeksu padla za štiri mesta. Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002. Indeks ugotavlja, da so razmere težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih označujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.
Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstili Italija, Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Ciper, Malta in Grčija. "Svoboda medijev in novinarjev je ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti," so ob svetovnem dnevu medijev opozorili v DNS-ju.
"Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar," so razmere v preteklem letu v Sloveniji opisali v DNS-ju.
"Upamo, da se bomo do prihodnjega 3. maja ukvarjali s celovito reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji, in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so tudi poteze, ki jih je politika napovedala. V društvu novinarjev jih bomo držali za besedo in pozorno bedeli nad naslednjimi potezami. Novinarji in novinarke pa se moramo ves čas zavedati, da je naš edini zaveznik javnost, do katere pa se moramo vesti odgovorno, spoštljivo in nikoli podcenjujoče," je na novinarski konferenci pred TV Slovenija dejal podpredsednik DNS-ja in novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek.
Szalai: Vlada ni prikrivala, da želi prevzeti nadzor nad javnimi mediji
Letošnje poročilo je nastalo po novi metodi. Je to glavni razlog za tako hud padec Slovenije?
Padca Slovenije za 18 mest ni mogoče pojasniti le s spremembo metode. Glavni vzrok nazadovanja medijske svobode v Sloveniji so pritiski politike. Pri vseh petih političnih dejavnikih se je Slovenija uvrstila niže kot pri večini drugih. To se je kazalo v verbalnih napadih predstavnikov vlade na novinarje, s premierjem Janšo na čelu. Vlada ni prikrivala, da želi prevzeti nadzor nad javnimi mediji s financiranjem in imenovanjem nadzornih teles.
Zakaj je Slovenija padla v skupino problematičnih držav?
Slovenija je res iz skupine držav z zadovoljivo svobodo medijev padla med problematične države. Razlogov je več, politično okolje sem že omenil. Slovenija se je najslabše odrezala v ekonomskem kontekstu. Tu lahko omenimo ustavitev financiranja STA-ja, netransparentno in nepravično deljenje državnih sredstev za oglaševanje in medije ter premajhen nadzor nad lastniki medijev, zaradi česar lahko lastniki zasebnih medijev pritiskajo na novinarje. V Sloveniji so še druge težave, denimo tožbe SLAPP, ki so se zelo razširile. V prvem leti vlade Janeza Janše smo spremljali tudi fizične napade in ustrahovanja novinarjev na protestih, ki so jih izzvali njegovi verbalni napadi.
Kako je z drugimi kazalniki medijske svobode? Najslabše smo se odrezali pri ekonomskem kontekstu.
Da, najnižje ste bili ocenjeni pri ekonomskem kontekstu, sledi politično okolje. Največjo krivdo za to ima vlada premierja Janše, nekatere težave pa so tudi že starejše. Zelo pomembno bo, da nova vlada po prevzemu oblasti izvede sistemske ukrepe za večjo neodvisnost javnih medijev in uredi financiranje medijev na splošno.
Zakaj so javni mediji tako pomembni?
Javni mediji so pomembni, saj je njihova dolžnost obveščati javnost, zasebni mediji pa se lahko posvečajo le zabavanju javnosti. V časih, ko se lažne novice na družbenih omrežjih širijo nekajkrat hitreje kot resnične informacije, potrebujemo kakovostno novinarstvo. V številnih zahodnoevropskih, pa tudi vzhodnoevropskih državah, kot sta Češka ali Slovenija, so javni mediji merilo kakovostnega novinarstva, zato morajo biti neodvisni od oblasti. Niso državni mediji, ampak mediji z javnim poslanstvom. Potrebni so sistemski ukrepi, ki jim bodo zagotovili uredniško in finančno neodvisnost. Pričakujemo tudi, da se bo Evropska komisija v predlogu novega zakona o medijski svobodi, ki bo objavljen letos, posvetila krepitvi in zagotavljanju neodvisnosti javnih medijev v EU-ju.
Agresiven in vulgaren odnos vlade do medijev
Profesorja na katedri za novinarstvo na FDV-ju Marka Milosavljevića padec Slovenije na lestvici medijske svobode ne preseneča in ob tem izpostavlja predvsem politične posege in napade na neodvisne javne medije.
"Če k temu prištejemo poskuse sistematičnega šikaniranja, napadanja, groženj, nadlegovanja različnih novinarjev, urednikov, menedžerjev in lastnikov najrazličnejših medijev, dobimo celostno sliko odnosa minule vlade v preteklem letu, ki je bila predvsem negativna, agresivna, pogosto tudi vulgarna do medijev," je povedal za Radio Slovenija.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril, da je vsakokratna oblast dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev. Od nove vlade pa pričakuje spremembe medijske zakonodaje, in sicer na način, da bosta lahko STA in javna RTV nemoteno in avtonomno delovala.
Zakon o RTV-ju omogoča politični prevzem javnega medija
Jernej Amon Prodnik iz centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV-ju prav tako meni, da je padec Slovenije na indeksu medijske svobode rezultat napadov na novinarje in razgradnje medijskega prostora.
"Tako brutalnih napadov in političnega nastavljanja povsem nekompetentnih ljudi v Sloveniji še nismo doživeli, čeprav je politika na medije poskušala vplivati že prej. Strokovnjaki, kritična javnost in sami novinarji smo na te posege opozarjali že od začetkov, vendar je avtoritarne politike, ki jim je vseeno za takšne proteste, zelo težko ustaviti. Napadi na medije in posegi v njihovo delovanje so značilnost avtoritarnih politik po vsem svetu in v tem pogledu Slovenija pričakovano ni bila izjema, saj gre za znan recept," je za STA povedal Amon Prodnik.
Med ključnimi ukrepi za odpravo obstoječega stanja na področju medijev poleg samoomejevanja politike v odnosu do medijev izpostavlja prenovo medijske zakonodaje. Kot namreč opozarja, imamo v Sloveniji povsem zastarelo zakonodajo, ki v primeru zakona o RTV Slovenija "očitno omogoča popoln politični prevzem javnega medija". "Potreben bo takšen zakon, ki bo onemogočal neposreden vpliv posameznih političnih strank, pri čemer bo javno RTV treba okrepiti, saj je ključnega pomena za demokracijo," je pozval.
Podpredsednik DNS-ja in novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek o vladnem vmešavanju v javne medije
Nekdanja opozicija: Za zdrs kriva vlada
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec so si enotni v oceni, da je ureditev stanja na medijskem področju ena od prednostnih nalog prihodnje vlade. Kot je ob robu prvega uradnega kroga koalicijskih pogajanj povedal Mesec, so že danes med drugim govorili o zakonu o medijih kot enem od prvih, ki jih bo treba spremeniti, pripravljene imajo tudi rešitve sprememb zakona o RTV.
"Veliko napora bomo morali vložiti, da spet zagotovimo neodvisnost medijev," je poudarila Tanja Fajon. Po njenih besedah imajo že pripravljene rešitve sprememb zakona o RTV-ju, zavzemajo se tudi za spremembe zakona, s katerimi bi umaknili politiko iz vodstvenih organov RTV-ja.
Predsedniki vseh treh strank so se odzvali tudi na padec indeksa medijske svobode, na katerem je Slovenija zdrsnila na 54. mesto. Po mnenju Roberta Goloba je zdrs Slovenije še eden od pokazateljev, da je skrajni čas, da pride do zamenjave oblasti in "eden od lažjih ciljev, ki jih bomo izboljšali, to bomo morali narediti hitro", je napovedal. Tudi Mesec in Fajon sta glede zdrsa pokazala na aktualno vlado.
"Zdrs medijske svobode na dan svobode medijev je zelo skrb vzbujajoča novica in še en dokaz več, koliko škode je naredila vlada v odhajanju. Ne gre le za zdrs v medijih in v demokraciji, temveč tudi za globok zdrs proti avtokraciji," je poudarila Fajon.
Tudi vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubovič zdrs Slovenije na indeksu medijske svobode pripisuje avtokratskemu vladanju te vlade. "Ena od značilnosti avtokratskega vladanja je podreditev vseh medijev, in ko si podrediš vse medije, ko želiš, da širijo le eno resnico, in je to resnica vlade, padeš na lestvici medijske svobode," je poudaril Golubovič.
Janša: Razmere so še bistveno slabše
Predsednik vlade Janez Janša je v odzivu na zdrs indeksa medijske svobode na Twitterju zapisal, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru "še bistveno slabše, kot ugotavljajo razne mednarodne organizacije". Janša ob tem meni, da v organizaciji Novinarji brez meja ne poznajo stanja v slovenskih medijih, ki so po njegovem mnenju močno povezani z levim političnim prostorom. Ob tem je izpostavil predvsem portal 24ur.com in RTV Slovenija in spomnil, da so na državnozborskih volitvah "na listah levih strank kandidirale urednice omenjenih medijev in njihovi sorodniki".
V NSi-ju se glede zdrsa Slovenije na indeksu medijske svobode še niso odzvali.
Svarila predvsem pred novim obdobjem polarizacije
Organizacija Novinarji brez meja v letnem poročilu svari pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos. Na indeksu medijske svobode so sicer pri vrhu skandinavske države.
"Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn," je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar Novinarjev brez meja (RSF) Christophe Deloire.
Pri RSF-ju so lani opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav in polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu.
Ta proces je med drugim viden na primeru ruske invazije v Ukrajini, saj je pred fizičnim konfliktom že divjala propagandna vojna, pojasnjujejo pri RSF-ju. Kitajska pa na primer izkorišča svojo zakonodajo, da prebivalstvu omejuje dostop do drugega dela sveta in informacij.
Polarizacija pa je prisotna tudi znotraj demokratičnih družb, med drugim so to opazili v ZDA. K povečanim družbenim in političnim napetostim prispevajo tudi družbena omrežja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem pa so opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse večji vpliv oblasti na javne medije.
Zelo slabe razmere v rekordnih 28 državah
Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavilo Norveško (1. mesto), Dansko (2.) in Švedsko (3.), kjer sledijo demokratičnemu modelu s spodbujanjem svobode izražanja. Razmere pa so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.). Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev doslej. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta, je zasedla 36. mesto.
Položaj je v povprečju označen za problematičen. Razmere so težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih označujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvira, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.
V okviru nove metodologije pri RSF-ju medijsko svobodo definirajo kot učinkovito možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost.
Opozorila na vedno večje zatiranje novinarjev
Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je med uradnim odprtjem konference ob svetovnem dnevu svobode medijev razpravljala o tveganjih, ki jih nove tehnologije predstavljajo za novinarstvo, generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet pa sta opozorila na vedno večje zatiranje novinarjev.
"Z digitalno tehnologijo tveganja danes niso enaka kot v preteklosti, saj novice še nikoli niso bile tako dostopne, a hkrati tudi polne dezinformacij," je Azoulay dejala v nagovoru. Med drugim je opozorila tudi na pomen spletne pismenosti za oblikovanje državljanov s sposobnostjo kritičnega razmišljanja, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Uvodne slovesnosti, ki je potekala v Urugvaju, sta se udeležila tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet, ki sta v ločenih videonagovorih opozorila na grožnje novinarstvu in poudarila na pomen tiska pri spodbujanju in ohranjanju svobode po svetu.
"Med pandemijo covida-19 so bili številni medijski delavci v prvih vrstah in zagotavljali natančno, znanstveno utemeljeno poročanje, s katerim so obveščali odločevalce in reševali življenja. Hkrati pa so novinarji, ki poročajo o podnebju, biotski raznovrstnosti in onesnaževanju, uspešno opozorili svetovno javnost na pereče planetarne težave," je dejal Guterres.
Opozoril je, da se mediji danes spopadajo z vse večjo politizacijo svojega dela in poskusi, da bi jih utišali z več strani. Digitalna tehnologija je po njegovem mnenju demokratizirala dostop do informacij, a s seboj prinesla tudi resne izzive.
Pri tem je dodal, da medijskih delavcev ne ogrožajo le orožje in bombe, temveč tudi dezinformacije, ki spremljajo sodobno vojno. Posledično so novinarji lahko označeni kot sovražniki ali vohuni, so pridržani ali pa celo umorjeni, samo zato, ker opravljajo svoje delo, so sporočili iz ZN-a.
Prav tako je ob dnevu svobode medijev visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell v imenu EU-ja izrazil podporo novinarjem in novinarkam v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, ki kljub resnim grožnjam poročajo o vojni ali razkrivajo krivice v svojih državah. "Svobodni mediji omogočajo bolj demokratično, močnejšo in vključujočo družbo ter so bistvenega pomena za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic," je še dodal.
Reševanje težav lokalnih medijev
Večina težav lokalnih medijev izvira iz pomanjkanja finančnih in drugih virov ter političnih pritiskov, ki so jim izpostavljeni. Glavni izzivi teh medijev so zmanjševanje števila bralcev in prodaje tiskanih različic, bi pa mediji lahko več poročali o bolj raznolikih temah, pomembnih za lokalno skupnost, je nekaj ugotovitev mednarodnega projekta štirih novinarskih organizacij iz Hrvaške, Srbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine z naslovom Lokalni mediji za boljšo družbo. Namen projekta je bil graditi zaupanje v lokalne medije in okrepiti njihov položaj, sodelujoči pa so ga izvajali od januarja do marca ob podpori britanskega veleposlaništva v Zagrebu.
Vključenih pet slovenskih medijev
K sodelovanju pri projektu Lokalni mediji za boljšo družbo so novinarske organizacije povabile raziskovalke medijskih vsebin ter urednike in urednice lokalnih medijev, ki so jih izbrali za vsebinsko analizo. Vzorec je sestavljalo pet lokalnih medijev iz različnih regij vsake izmed štirih držav, skupaj dvajset medijev.
V Sloveniji so izbrali Dolenjski list, Gorenjski glas, Lokalec.si, Novi tednik in Primorske novice. Vsi povabljeni uredniki so privolili v poglobljen intervju, ki je bil drugi sestavni del analize. Analizo slovenskega lokalnega medijskega okolja, vključno z intervjuji, je opravila asistentka na Mirovnem inštitutu Tjaša Turnšek.
Ugotovitve analize kažejo, da je glavni namen in cilj lokalnih medijev zagotavljanje relevantnih informacij v lokalnem okolju. Pozitivne smernice so opazili pri avtorstvu člankov, saj je imelo 40 odstotkov člankov izvirno avtorstvo, 20 odstotkov jih je prevzetih iz Slovenske tiskovne agencije. So pa kritično ovrednotili odstotek senzacionalističnih naslovov in takih, ki so vaba za klike; v analizi so jih namreč zaznali 27 odstotkov.
Čeprav so uredniki kot zelo pomembne ocenili teme demokracije in/ali človekovih pravic, so mediji te teme obravnavali v zgolj petih odstotkih analiziranih člankov, ugotavlja analiza. Podatki razkrivajo tudi visok odstotek člankov, ki obravnavajo črno kroniko in kriminal, in pomanjkanje virov informacij. Velika težava, ki jo poročilo opaža v slovenskem lokalnem medijskem okolju, je naraščajoča koncentracija medijskega lastništva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje