Center se bo ukvarjal z odpravljanjem posledic zaradi povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače, so zapisali v centru.

Žvižgači so osebe, ki pri svojem delu zaznajo in prijavijo nepravilnosti, zaradi katerih nastane ali lahko nastane škoda za javna sredstva, prijavijo pa tudi kršitve zakonitih postopkov in pravic ter ravnanje v nasprotju z legitimnimi interesi organov, organizacij ali podjetij ter njihovih zaposlenih in drugih deležnikov.

Ker imajo povračilni ukrepi za potencialne žvižgače zastraševalni učinek, jih je treba po mnenju centra obsoditi in prepovedati, posameznikom pa pri spoprijemanju s povračilnimi ukrepi nuditi konkretno podporo. Center se bo prav tako dejavno vključeval v oblikovanje standardov, pravil in pravnih okvirov za zaščito žvižgačev v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi in dobrimi praksami.

Pravna, finančna in psihološka pomoč

Strokovna pomoč centra bo poleg denarne pomoči kot nadomestila za izpad dohodka vključevala tudi pravno in psihološko pomoč, pa tudi pomoč pri komunikacijah ter fizični in informacijski varnosti. Povračilni ukrepi namreč po podatkih mednarodnih raziskav kar v 30 odstotkih primerov vključujejo tudi nadlegovanje po spletu, fizično nasilje in celo nadlegovanje na domu.

Povračilni ukrepi se po njihovih besedah v veliki meri izražajo kot šikaniranje, preprečevanje napredovanja ali nagrajevanja, znižanje plače in različnih ugodnosti, premestitve na neprimerna delovna mesta, lahko pa se pojavijo celo grožnje in izguba zaposlitve.

V Sloveniji imamo po njihovih besedah že več primerov značilnih usod, ki doletijo žvižgače, medtem ko institucionalnih mehanizmov za njihovo zaščito ni.

Žvižgač Gale izgubil službo

Ivan Gale, ki je v času prvega vala epidemije covida-19 razkril domnevno sporne posle zavoda za blagovne rezerve pri nabavi zaščitne opreme in nekaj mesecev zatem izgubil zaposlitev, je na svoji koži izkusil negativne posledice zaradi neustrezne skrbi za zaščito žvižgačev. Pomoč mu je ponudil šele omenjeni inštitut, je zapisal.

Predsednica inštituta Andrijana Bergant pa je pojasnila, da je institut žvižgaštva med ključnimi elementi učinkovitega sistema za zagotavljanja skladnosti poslovanja. Odločilno namreč prispeva k zgodnjemu zaznavanju hujših oblik kršitev in posledično k pravočasnemu omejevanju škodljivih posledic.

Kot so navedli v centru, je Slovenija po številnih mednarodnih raziskavah slabo ocenjena na področju pregona resnih gospodarskih kaznivih dejanj. Poleg tega še ni prenesla v svoj pravni red zahtev iz evropske direktive, so poudarili.

Center se bo na začetku financiral z donacijami, pozneje pa bo verjetno iskal tudi vire prek domačih in mednarodnih razpisov, kar je običajna praksa sorodnih organizacij v svetu.