Kot je nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl dejal na uradni predstavitvi svoje kandidature na jesenskih predsedniških volitvah, ponuja drugačno vsebino kot drugi kandidati, saj ima dolgoletne izkušnje v politiki, diplomaciji in novinarstvu. Oceno, kaj manjka konkurentom, sicer prepušča javnosti. Pojasnil je, da bo za kandidaturo zbiral podpise, a dodal, da računa tudi na to, da bo dobil podporo "zelo ugledne stranke", a ni razkril, katere. Napovedal je uvrstitev v drugi krog.

Čeprav je kritičen do aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, meni, da si zasluži spoštovanje. Meni, da bi se predsednik ob tem, ko je v državi ogrožena demokracija, ko se dogaja odklon od vladavine prava in vrednot Evropske unije, moral oglasiti. Ob tem meni, da ustave ni treba spreminjati in predsedniku republike dodeliti večjih pristojnosti. Meni, da obstoječe pristojnosti dajejo dovolj možnosti tistemu, ki želi svoje delo opraviti temeljito.

Poudaril je, da se je redno udeleževal petkovih protestov. Temno senco na ugled Slovenije v demokratični Evropi pa po njegovem mnenju v zadnjem času meče "manipuliranje z mediji in okupacija ter nasilje nad javno Radiotelevizijo Slovenije". Meni, da mora politika v kriznih trenutkih iskati sožitje, politične boje pa nadomestiti s kulturnim dialogom. Kot točke, kjer bi krepil sodelovanje, je med drugim poudaril spoštovanje vladavine prava in institucij, svobodo medijev, dialog s civilno družbo, človekove pravice, boj s korupcijo, socialni dialog, spoštovanje okolja, vojske, policije in gasilcev, ločitev cerkve in države in povezovanje z demokratičnimi državami. "Slovenska zunanja politika mora biti politika miru," je večkrat poudaril.

Vajgl je nekdanji poslanec, v DZ-ju je bil predsednik odbora za zunanje zadeve. Bil je tudi veleposlanik, državni sekretar, zunanji minister in svetovalec za zunanjo politiko Janeza Drnovška, sodeloval je tudi pri osamosvojitvi države, je naštel. Dva mandata je bil evropski poslanec, v evropskem parlamentu je bil član odbora za zunanje zadeve, v okviru te funkcije je med drugim reševal spore med Severno Makedonijo in Grčijo, kot posebno odmevno pa je poudaril aktivnost s Katalonijo. Na predstavitvi kandidature je predvajal tudi posnetek nekdanjega predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta, ki mu je izrazil podporo. "Po izkušnjah sodeč lahko rečem, da sem primeren kandidat za visoko funkcijo, za katero se potegujem," je dejal.

Podporo so Vajglu na predstavitvi izrazili tudi Spomenka Hribar, Iztok Simoniti, Rudi Rizman, Franci Kek, na novinarski konferenci je bil prisoten tudi predsednik stranke Naša prihodnost Ivan Gale. Kampanja in štab bosta skromna, pravi Vajgl, v kampanji bosta poleg najožjih družinskih članov kot vodji štaba sodelovala Tjaša Zorc in Tadej Slapnik.

Predsedniško kandidaturo na oktobrskih volitvah so napovedali tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, kandidatka neparlamentarne stranke Resni.ca ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene in vardist Ivan Bolfek.