V 37 dneh bodo obiskali psihiatrične bolnišnice in posebne zavode. Začeli bodo v Hrastovcu in končali v Ljubljani. Pohod bo skupno dolg skoraj 700 kilometrov.
Udeleženci gibanja, med katerimi je tudi nekdanji dekan Fakultete za socialno delo Vito Flaker, želijo s pohodom podpreti procese deinstitucionalizacije in bolj humane oblike dela v slovenskih ustanovah. Namen Iz-hoda je opozoriti na vprašanje zapiranja v ustanove in med drugim sprožiti razpravo o načinih oskrbe in obravnave brez zapiranja. Gre tudi za vzbujanje solidarnosti in prijateljstva med ljudmi - kar je tudi temelj in glavno načelo pohoda, so udeleženci gibanja zapisali v odprtem pismu. Tega so sicer namenili ustanovam, ki so njihov obisk zavrnile.
Leta 2008 je bilo samo v javnih socialnovarstvenih zavodih skupno 20.729 oskrbovank in oskrbovancev, od tega 15.235 v domovih za ostarele, 2.478 v posebnih socialnovarstve nih zavodih in 3.016 v varstveno-delovnih centrih. Psihiatrične bolnišnice so imele istega leta skupno 11.329 sprejemov. Na zaporno kazen je bilo leta 2008 obsojenih 1.251 polnoletnih in 13 mladoletnih oseb. Leta 2008 je bilo vloženih tudi 260 prošenj za mednarodno zaščito, kar pomeni, da je bilo prav toliko ljudi tudi nastanjenih v Azilni dom. Te številke seveda ne vključujejo vseh totalnih ustanov, zato ni nobenega dvoma, da je več kot odstotek in pol prebivalk in prebivalcev Slovenije vsaj občasno nastanjenih v takšnih ali drugačnih ustanovah.
vir: iz-hod.info
Večina zavodov namreč njihov prihod vidi kot priložnost za pogovor, za spremembo in kot možnost opozoriti družbo na potrebne spremembe v obravnavi in oskrbi, so pojasnili. Nekaj ustanov, večinoma psihiatričnih bolnišnic, nekateri domovi za starejše in tudi za mladino, pa je skupino zavrnilo. Nekatere od teh ustanov so sicer "pravilno ugotovile, da Iz-hod ni nikakršen napad nanje, vendar kljub temu niso pripravljene na sodelovanje". Ob tem udeleženci Iz-hoda menijo, da je razlog za to posledica izbranega sloga ali neposrednost akcije. Obstoj totalnih ustanov namreč temelji na predpostavki ogroženosti, so prepričani.
Ob tem se sprašujejo, ali zavračanje kaže na zaprtost in totalnost teh ustanov ter še, ali je te ustanove strah, da bi lahko z enodnevnim obiskom opozorili na kršitve človekovih pravic, ki se morda dogajajo v njihovi ustanovi. "Ali civilna akcija res lahko ogrozi strokovno avtonomijo? Ali pa strokovna avtonomija temelji ravno na predpostavkah zapiranja, ki jih Iz-hod kritizira," se sprašujejo udeleženci gibanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje