Nepremičninski davek je po načelih lokalne samouprave praviloma prihodek občin, a vlada napovedano novo obdavčitev označuje za premoženjski davek.

Predvideno je tudi, da kljub drugačnim zahtevam ustavnega sodišča pri tem ne bi posegali v zdajšnji sistem nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.

Občine so lani po podatkih FURS-a pobrale za 293 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). To je 20 milijonov oziroma dobrih sedem odstotkov več kot leto prej. Tretjino so prispevale fizične osebe, dve tretjini oziroma dobrih 200 milijonov pa podjetja in druge pravne osebe. Daleč največ NUSZ-ja so prispevali zavezanci v Ljubljani, 76 milijonov, sledi večina mestnih občin, od nemestnih občin so pri prispevku fizičnih oseb najvišje Domžale, pri pravnih osebah Šoštanj. Občina Kobilje je na drugi strani pobrala le devet tisoč evrov. Poznavalci se že dolgo strinjajo, da so potrebne spremembe.

"V nekaterih primerih občine ne določajo ali pa ne pobirajo tistih delov NUSZ-ja, ki bi ga lahko iz raznih razlogov, od čisto špekulantskih, do tega, da ni nekih zagotovljenih objektivnih podatkov, ampak vsekakor za zdaj nimamo na mizi predloga za posodobitev NUSZ-ja," pravi vodja sektorja za lokalno samoupravo Roman Lavtar.

Spremembe je že pred desetletjem terjalo tudi ustavno sodišče, spomni predsednik združenja občin Robert Smrdelj: "Ustavno sodišče je naložilo parlamentu oziroma vladi, da se pripravi nov zakon."

Ker pristojni niso ukrepali, so izhodišča zanj začeli pripravljati v skupnosti občin, dodaja predsednik Gregor Macedoni, a so naleteli na nekaj sistemskih izzivov. Med drugim slabe evidence.

"Danes na geodetski upravi Republike Slovenije nimamo poenotene evidence namenske rabe. Imamo evidenco dejanske rabe, kar pomeni, da lahko danes prijavljate stalno bivališče v čebelnjakih, kmetijskih, poslovnih objektih, zidanicah in tako naprej," je poudaril Macedoni.

Javna razprava o obdavčitvi stanovanjskih nepremičnin je predvidena do 25. januarja.