Jutri pa bodo še volitve predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti.
Novi državni svetniki so: Metod Ropret (1. volilna enota), Toni Dragar (2. volilna enota), Franc Kangler (3. volilna enota), Milan Ozimič (4. volilna enota), Janko Požežnik (5. volilna enota), Milan Medved (6. volilna enota), Rajko Fajt (7. volilna enota), Rajko Šumenjak (8. volilna enota), Mirko Kozelj (9. volilna enota), Stevo Ščavničar (10. volilna enota), Alojz Glavač (11. volilna enota), Tomaž Horvat (12. volilna enota), Uroš Brežan (13. volilna enota), Bojan Kekec (14. volilna enota), Samer Khalil (15. volilna enota), Jernej Verbič (16. volilna enota), Miloš Pohole (17. volilna enota), Boris Popovič (18. volilna enota), Franc Golob (19. volilna enota), Jože Slivšek (20. volilna enota), Matjaž Švagan (21. volilna enota) in Dušan Strnad (22. volilna enota).

Volitve v državni svet ne potekajo neposredno, temveč prek elektorjev. Za 40 sedežev se tokrat poteguje 127 kandidatov. Med predstavniki lokalnih skupnosti kandidira kar nekaj županov. Za mesto državnega svetnika sta se potegovala tudi župana Tržiča Borut Sajovic ter Občine Gornja Radgona Anton Kampuš, oba sta tudi nekdanja poslanca. Glasovanje na volilnih zborih je tajno. Če bosta dva ali več kandidatov dobili enako število glasov, pa bo o novem svetniku med njimi odločil žreb, ki ga bo opravil volilni odbor.

Tudi v DS-ju prevladuje strankarska politika
Čeprav so v zadnjih mesecih že potekale razprave, da bi državni svet ukinili, za kar si je prizadeval predvsem predsednik parlamenta Gregor Virant, pa ta nekakšni nepopolni drugi dom parlamenta vseeno ostaja. Njegova možnost je, da lahko izglasuje veto na zakone, zahteva referendum in uvedbo parlamentarne preiskave. Doslej je državni svet zahteval razpis dveh referendumov: o volilnem sistemu in o zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.

Poznavalci dela v državnem svetu opozarjajo, da tudi na njegovo delo preveč vpliva strankarska politika - še posebej prek predstavnikov lokalnih interesov, ki jih izvolijo tako, da strankarsko sestavljeni občinski sveti določijo elektorje, ki nato izvolijo svetnike. Tako se prepogosto dogaja, da državni svetniki zastopajo interese strank, in ne interesnih skupin, ki naj bi jih predstavljali, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Funkcija državnega svetnika - z izjemo predsednika sveta - sicer ni poklicna. Svetniki za svoje delo dobivajo sejnine, kar v povprečju znese okoli 800 evrov na mesec.