Večina tistih, ki so zapustili naše vrste, postavlja v ospredje kot vzrok za odhod slabe medsebojne odnose, predvsem odnos nadrejeni – podrejeni. Izhajamo iz ugotovitev pametnejših, ki pravijo, da je lahko samo zadovoljen delavec tudi dober delavec.
S komunikacijo s prejšnjo vlado nikakor nismo bili zadovoljni. To, kar je prejšnja vlada imenovala sodelovanje ali dialog s civilno družbo, še zdaleč ni bil dialog, ampak dopuščanje izražanja mnenj, vendar je šlo zgolj za formo, argumenti in pobude civilne družbe pri kreiranju politik so bili skoraj vedno ignorirani. Od nove vlade pričakujemo DIALOG. Kar pomeni dejansko izmenjavo mnenj in upoštevanje predlogov, ki jih za izboljšanje stanja na različnih področjih lahko prispevamo nevladne organizacije kot predstavnice organizirane civilne družbe.
Poleg problematike izbrisanih pa v AIS-u menimo, da bi morala ministrica nemudoma razkriti načrte ministrstva in policije glede uvedbe paralizatorja kot prisilnega sredstva v slovensko policijo. V AIS-u menimo, da naši doslej predstavljeni argumenti z vidika spoštovanja človekovih pravic in pomanjkanje vsebinskih argumentov s strani MNZ-ja nasprotujejo uvedbi paralizatorja.
Prejšnja vlada je z nami odklanjala kakršno koli komuniciranje sploh – od nove pričakujemo korektno komunikacijo.
Ker gre pri vprašanju t. i. izbrisanih za zelo različne posameznike in situacije, smo se v SDS-u vedno zavzemali za posamično obravnavo od primera do primera. Ministrico zato sprašujemo, ali se ji res zdi korektno takoj izdati vse odločbe hkrati, ne da bi proučili vsak primer posebej, zlasti ker že vloženi nenormalno visoki odškodninski zahtevki, ki dosegajo tudi 500.000 EUR in več, kažejo na možnost velikih materialnih posledic lahkomiselnega obravnavanja tega vprašanja.
Nova koalicija je v delu koalicijske pogodbe, ki govori o ministrstvu za notranje zadeve, cilje razdelila na šest tematskih sklopov. MMC je o tem, kaj pričakujejo od nove ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in kako komentirajo vladne načrte, povprašal zainteresirane javnosti oz. organe, ki se jih napovedane spremembe tičejo.
MMC pripravlja serijo prispevkov z odzivi zainteresiranih javnosti oz. vpletenih na napovedane cilje novih ministrov z vseh področij.
Vabljeni k branju:
Odzivi na načrte ministrstva za visoko šolstvo
1. cilj: Strokovna in odgovorna policija
Predsednik Policijskega sindikata Branko Prah je za MMC poudaril, da bi morala biti prva poteza nove ministrice izboljšanje odnosov na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji. Slabi odnosi naj bi namreč v zadnjem obdobju zahtevali precej odhodov zaposlenih. Kot pravi Prah, v času vlade, ki se je poslovila, njihova mnenja niso bila (u)slišana, zato od Kresalove pričakujejo tudi »partnerski odnos, odnos, v katerem bomo slišali, bili slišani in upoštevani za konstruktivne predloge.«
Koalicija sicer napoveduje bolj avtonomno, hkrati pa tudi učinkovito nadzirano policijo, policistovo delo pa naj bi bilo po novem tudi bolje vrednoteno. Prah trdi, da policija že zdaj deluje odgovorno in strokovno, z navedenimi cilji pa se strinja. Še zlasti pozdravlja napoved, da bo policistovo delo zdaj bolj cenjeno, saj meni, da bi morali biti policisti, ko gre za plače, na boljšem »od dela drugih zaposlenih v javnem sektorju, predvsem zaradi večjih nevarnosti pri delu, dela v neugodnih vremenskih razmerah, večjih fizičnih in psihičnih obremenitev in stresa ter omejitev, ki jih ne poznajo v drugih poklicih«.
2. cilj: Uspešen boj zoper gospodarski in organizirani kriminal
Pod drugim tematskim sklopom policija napoveduje uspešnejši boj zoper gospodarski in organizirani kriminal. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je za MMC pojasnila, da je uspeh na tem področju odvisen od ustreznega strokovnega znanja, suverenosti in širine policije, tožilcev in sodnikov. Torej bi bilo treba veliko narediti na področju izobraževanja. Dodala je, da je zelo pomembno tudi timsko delo v predkazenskem postopku: »V takšnih timih morajo sodelovati tožilci, policisti in ustrezni strokovnjaki z različnih področij.«
Brezigarjeva meni, da bi bilo treba za dosego omenjenega cilja koalicije oblikovati skupino kriminalistov, ki bi odkrivala gospodarski kriminal in bi bila sogovornik skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. »Bistveno je, da se kadri na tožilstvu in policiji strokovno usposobljeni in imajo na razpolago ustrezno pomoč strokovnjakov in pogoje za kontinuirano delo na konkretni zahtevni zadevi,« je še dejala generalna državna tožilka.
3. cilj: Graditev evropske notranje varnosti in migracije
»Od nove ministrice za notranje zadeve pričakujemo /…/ odprt dialog z nevladnimi organizacijami, ki delujemo na področju azila in begunske politike. Pričakujemo, da bodo naša argumentirana stališča obravnavala enakopravno z vsemi drugimi. Pričakujemo, da se bo ministrica dela lotila na odprt način, da bi se Slovenija uveljavila kot prijazna država, katere vodilo pri urejanju notranjih zadev je upoštevanje človekovih pravic, in kot država, ki lahko ponudi prijazno in stimulativno okolje tudi tistim, ki so iz svojih domov pregnani in našo zaščito nujno potrebujejo,« je za MMC pričakovanja popisala izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.
Na vprašanje, kako komentira napoved koalicije, da bo skušala zajeziti mednarodni terorizem in čezmejno organizirano kriminaliteto ter nezakonske migracije, je Novakova odgovorila, da bo na tem področju potrebna velika premišljenost, nikakor pa ne zapiranje »vrat tistim, ki zatočišče v naši državi nujno potrebujejo«. »Hkrati s tem je treba razmišljati o večjem in učinkovitejšem slovenskem in evropskem prispevku, namenjenemu razvojnemu sodelovanju državam v razvoju, od koder, vsaj večinoma, prihajajo nezakoniti pribežniki. Nikakor se ne strinjamo z enostransko in še bolj rigorozno politiko zaprtih mej Evrope,« je dodala.
4. cilj: Razrešitev vprašanja izbrisanih …
Kot je znano, koalicija napoveduje uveljavitev odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih in zakon, ki naj bi razrešil vprašanje izbrisa. Zdi se, da bo to tudi najbolj kislo jabolko prihodnjega mandata, ko gre za MNZ. Pričakovanja nevladnih organizacij in izbrisanih so velika, opozicija pa nameri koalicije že zdaj nasprotuje.
Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija je za MMC zatrdil, da upoštevanje odločbe ne bo dovolj, saj je po njegovih besedah na tem področju potreben celovit pristop, »ki bi zagotovil priznanje in opravičilo za izbris, povrnitev statusa vsem izbrisanim ter odpravo vseh krivic«. Odločba ustavnega sodišča se namreč nanaša le na izbrisane, ki so si trajni status medtem že uredili, opozarja. Poleg tega Kovač meni, da bi bilo treba za celovito razrešitev problema izvesti neodvisno preiskavo »o številu izbrisanih, številu izbrisanih, katerih status ostaja nerešen, in navsezadnje, številu izgnanih izbrisanih oz. izbrisanih v tujini«. »Skupaj z drugimi partnerji civilne družbe namreč ugotavljamo, da so nekateri izbrisani zaradi posledic dejansko postajali tudi begunci.«
Da morajo biti izbrisani prva naloga Kresalove, je poleg Kovača in Novakove prepričan tudi pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic. Tudi on poudarja, da bo treba takoj po izvršitvi odločbe ustavnega sodišča, ki narekuje izdajanje dopolnilnih odločb, s katerimi se izbrisanim status do stalnega prebivališča prizna tudi za nazaj, nadaljevati delo. Namesto 4.000 izbrisanim mora biti po njegovem pravica do stalnega bivališča za nazaj priznana 12.000, popraviti pa bi bilo treba še novelo zakona o izbrisanih iz leta 1999. Rok za to (izdalo ga je ustavno sodišče) je potekel že pred več kot petimi leti, opominja Krivic.
… in omejitev obsega volilne kampanje
Koalicijski partnerji se zavzemajo tudi za spremembe in dopolnitve zakona o političnih strankah in zakona o volilni in referendumski kampanji v delu, ki govori o financiranju strank in volilnih kampanj. Želijo namreč poostriti nadzor nad porabo sredstev in bistveno omejiti obseg volilne kampanje. Kako gledajo na to, smo povprašali vse tri opozicijske stranke (SDS, SLS in SNS), a so nam odgovorili le v največji. In kako so v SDS-u za MMC komentirali omenjeno namero? »Vedno smo podpirali ukrepe, ki prispevajo k večji transparentnosti. Menimo, da je sedanja zakonska ureditev na področju organizacije volilnih in referendumskih kampanj ustrezna. Če se bo koalicija odločila za spremembe, bomo njihove predloge proučili in se nato do njih tudi opredelili.«
5. cilj: Spremembe na področju zasebnega varovanja
MNZ namerava prenoviti zakon o zasebnem varovanju tako, da bo razmejil funkcije nadzora ter pristojnosti neposrednih izvajalcev zasebnega varovanja, varnostno-svetovalnih služb, zbornic in MNZ-ja. Prav tako želi zagotoviti zakonito in odgovorno delovanje služb za varovanje. Za komentar na to temo smo prosili Inga Paša, generalnega sekretarja zbornice za zasebno varovanje, vendar neuspešno.
6. cilj: Profesionalne varnostno-obveščevalne službe
Več o tem načrtu lahko preberete v koalicijskem sporazumu – stran 53.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Večina tistih, ki so zapustili naše vrste, postavlja v ospredje kot vzrok za odhod slabe medsebojne odnose, predvsem odnos nadrejeni – podrejeni. Izhajamo iz ugotovitev pametnejših, ki pravijo, da je lahko samo zadovoljen delavec tudi dober delavec.
S komunikacijo s prejšnjo vlado nikakor nismo bili zadovoljni. To, kar je prejšnja vlada imenovala sodelovanje ali dialog s civilno družbo, še zdaleč ni bil dialog, ampak dopuščanje izražanja mnenj, vendar je šlo zgolj za formo, argumenti in pobude civilne družbe pri kreiranju politik so bili skoraj vedno ignorirani. Od nove vlade pričakujemo DIALOG. Kar pomeni dejansko izmenjavo mnenj in upoštevanje predlogov, ki jih za izboljšanje stanja na različnih področjih lahko prispevamo nevladne organizacije kot predstavnice organizirane civilne družbe.
Poleg problematike izbrisanih pa v AIS-u menimo, da bi morala ministrica nemudoma razkriti načrte ministrstva in policije glede uvedbe paralizatorja kot prisilnega sredstva v slovensko policijo. V AIS-u menimo, da naši doslej predstavljeni argumenti z vidika spoštovanja človekovih pravic in pomanjkanje vsebinskih argumentov s strani MNZ-ja nasprotujejo uvedbi paralizatorja.
Prejšnja vlada je z nami odklanjala kakršno koli komuniciranje sploh – od nove pričakujemo korektno komunikacijo.
Ker gre pri vprašanju t. i. izbrisanih za zelo različne posameznike in situacije, smo se v SDS-u vedno zavzemali za posamično obravnavo od primera do primera. Ministrico zato sprašujemo, ali se ji res zdi korektno takoj izdati vse odločbe hkrati, ne da bi proučili vsak primer posebej, zlasti ker že vloženi nenormalno visoki odškodninski zahtevki, ki dosegajo tudi 500.000 EUR in več, kažejo na možnost velikih materialnih posledic lahkomiselnega obravnavanja tega vprašanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje