Najvišja odškodnina znaša 13.050 evrov, najnižja pa 50 evrov. Zavrnili so zahteve ljudem, ki do odškodnine niso bili upravičeni ali pa si po izbrisu niso uredili statusa z dovoljenjem za prebivanje oziroma za to niso vložile vloge, pojasnjuje Boštjan Šefic z ministrstva za notranje zadeve.

Do zdaj izplačali pet milijonov
Upravne enote so upravičencem do zdaj izplačale nekaj manj kot pet milijonov evrov odškodnin. Na vprašanje članov parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, zakaj je bila do zdaj izplačana le dobra četrtina priznanega zneska odškodnin, je Šefic odgovoril, da se odškodnine izplačujejo po obrokih.

Po Šefičevih besedah na ministrstvu pravijo, da bo zahtevke za odškodnino vložilo okoli 12.000 ljudi. Odločanje na upravnih enotah poteka hitro in učinkovito ter brez zaostankov, je zatrdil in dodal, da državni proračun zagotavlja potrebna sredstva.

Posameznik se lahko obrne tudi na sodišče
Če se posameznik ne strinja z višino odškodnine, ki mu pripada v upravnem postopku, lahko odškodnino zahteva tudi prek sodišča, pri čemer odškodnina ne sme biti višja od trikratnika zneska, ki bi ga dobil v upravnem postopku.

Letos so izbrisani na državno pravobranilstvo vložili 18 zahtevkov za plačilo odškodnine, odločeno je bilo o treh zahtevkih, pri čemer so bili vsi trije zavrnjeni. V postopkih pred sodiščem pa je bilo odločeno v enem primeru, in sicer je bila sklenjena sodna poravnava v znesku nekaj manj kot 10.000 evrov.