Županu Jankoviću je žal, da se mora s tem ukvarjati sodišče.

Predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec je dejal, da so se za pobudo za oceno ustavnosti odločili, ker je Josip Broz Tito oseba, ki razdvaja slovensko javnost, predlagatelji Titove ulice pa so slovenski narod naredili še bolj razdvojen. V podmladku Nove Slovenije menijo, da je poimenovanje ulice po Titu sramota za vso Slovenijo, po besedah Vrtovca pa se nad tem zgraža tudi Evropa. Evropski parlament je obsodil vse tri režime, fašizem, nacizem in komunizem, pa tudi vodje teh režimov, torej tudi Tita, je dejal Vrtovec.

Poleg tega je Evropska ljudska stranka sprejela resolucijo, ki obsoja poveličevanje komunizma v Sloveniji, pod kar so se po njegovih besedah podpisali nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in predsednik Evropske komisijie Jose Manuel Barroso.

"Tito ima na vesti smrt milijona ljudi"
Titova cesta po Vrtovčevih besedah spominja na diktatorja, je sinonim kršenja človekovih pravic in spominja na največjo morijo nad slovenskim narodom ter na zunajsodne poboje. V Mladi Sloveniji se zato sprašujejo, ali si v Sloveniji zaslužimo ohranjati spomin na takega zločinca, ki ima po navedbah nemškega časopisa Frankfurt Allgemeine Zeitung na vesti smrt milijona ljudi. V podmladku stranke so prepričani, da ne.

Vrtovec je ob tem dejal še, da je bil po besedah Janeza Stanovnika, predsednika Zveze društev za vrednote NOB-ja, Tito tisti, ki je dal ukaze za poboj na tisoče Slovenk in Slovencev, ki so bežali pred komunističnim režimom.

Janković: Ankete kažejo, da si občani ulico želijo
Na vložitev pobude za ustavno presojo odloka se je odzval tudi župan Ljubljane Zoran Janković. Pravi, da je to ustavna pravica članov Mlade Slovenije, a dodal, da "namesto, da bi ti mladi kazali, kaj Ljubljana potrebuje, kaj bi si želeli, še vedno ustvarjajo nestrpnost in delitev". Žal mu je, da se mora ustavno sodišče ukvarjati tudi s takimi zadevami.

Odločitev v mestnem svetu je bila namreč zelo jasna, je poudaril Janković, ki je prepričan, da bo ta Titova cesta dobro živela. Poimenovanje ceste po Titu je predlagal pokojni član Liste Zorana Jankovića Peter Božič, vse ankete, ki so bile izvedene, pa so po županovi besedah pokazale, da si Ljubljančani to ulico želijo.

"Vse povojne poboje je treba obsoditi, pri tem pa ne pozabiti, da je bila ravno partizanska borba na strani tistih, ki so osvobodili Evropo fašizma in nacizma. In Tito je bil vodja te države in te svobode, ki jo še danes uživamo," je še dodal Janković.

"Po pozitivni odločitvi preimenovanja"
Pod pobudo za presojo ustavnosti so se sicer podpisali predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec, Lidija Drobnič, ki je bila žrtev komunističnega režima, ter ljubljanska mestna svetnika iz vrst NSi-ja Franc Slak in Ignac Polajnar. Ob tem je Vrtovec še dejal, da pričakujejo, da bo ustavno sodišče, ki so ga zaprosili za prednostno obravnavo, ugotovilo, da je odlok o Titovi ulici v neskladju z ustavo. Če bo to tako, pa pričakujejo, da se bodo morale preimenovati vse Titove ceste in trgi po Sloveniji.

Vrtovec podvržen komunističnemu režimu, čeprav se je rodil po Titovi smrti
Pobudo za presojo ustavnosti je pripravil pravnik Radovan Cerjak, ki je dejal, da je bila prva težava, s katero se je srečal, utemeljitev pravnega interesa za Vrtovca, saj se je ta rodil po Titovi smrti, a je vendarle živel v tem režimu. Za Vrtovca je tako pravni interes obrazložil na podlagi dveh obrazložitev ustavnega sodišča iz leta 1994, ki je ugotovilo, da so vsi, ki so živeli v nekdanji državi, v tedanjem komunističnem sistemu, bili desetletja podvrženi sistematičnemu ogrožanju človekovih pravic in svoboščin, je pojasnil.

Glede Drobničeve je dejal, da težav ni bilo, saj je bila zaprta v komunističnem taborišču. Glede obeh mestnih svetnikov pa je Cerjak dejal, da je pravni interes utemeljil s tem, da sta bila kot mestna svetnika proti poimenovanju, pri svojem delu pa sta vezana na ustavo in zakone, ob tem pa sta prepričana, da je poimenovanje ulice po Titu v nasprotju z ustavo.

Ustavna pobuda je sicer osredotočena na dva člena ustave, 34., ki govori o pravici vsakogar do osebnega dostojanstva in varnosti, ter 63., ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju ali vojni, je še pojasnil Cerjak.

"Globoko bi me prizadelo, če bi morala živeti v mestu, kjer bi Tito dobil svojo ulico"
Spregovorila je tudi ena od žrtev komunističnega režima, Lidija Drobnič, ki je bila kot politična zapornica pri 18 letih poslana v prisilno taborišče, čeprav je bila Jugoslavija podpisnica deklaracije o prepovedi prisilnega dela. Dejala je, da bi jo globoko prizadelo, če bi morala živeti v mestu, kjer bi Tito dobil svojo ulico. "S tem je prizadeto moje dostojanstvo, moja politična prepričanost, moje osebno prepričanje o tem, kaj je demokracija, in to zagotovo ni nasilje in pobijanja."