"Od nas vseh je odvisno, ali bomo sprevideli, da je cesar gol in si upali to povedati, ali pa bomo molčali," je na tiskovni konferenci dejal predsednik SDS-a in nekdanji obrambni minister Janez Janša. Potegnil je vzporednico med časom osamosvojitve in današnjikom časom. Zaradi slabega stanja se išče alternativo, nove obraze, ki bodo rešili Slovenijo. Ker pa teh ni, ni nobenega smisla za menjavo vlade. To ni prvič uporabljena formula, saj je bila uporabljena že leta 90, je dejal Janša.

Ko je Demos nastopal z jasnim programom suverenosti in demokratizacije, so komunisti spremenili rdečo barvo v modro. Na vseh plakatih "je kričala parola Evropa zdaj", češ, zakaj bi se osamosvajali in vmes "jedli travo". Osamosvojitev za njih ni bila opcija - naj se Jugoslavija kot celota demokratizira in gre takoj v Evropo, se je spomnil Janša. A po njegovih besedah je bilo jasno, da niti demokratična Jugoslavija še najmanj 40 let ne bi šla v Evropo, in jasno je bilo, da to ni nobena alternativa. Kljub temu zavedanju so jo komunisti vseeno na veliko propagirali kot alternativo, po volitvah pa barvo in plakate hitro poskrili, je dodal.
"Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo"
Kot danes je tudi takrat potekal hud boj za interpretacijo, začenši s stavkom Jožeta Pučnika, takoj ko so bili znani izidi plebiscita: "Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo." Od tistega dne do dejanske osamosvojitve je "neka opcija" pol leta poskušala zamegliti in reinterpretirati izide tega plebiscita ter zaradi tega stavka Pučnika ostro napadala, je zatrdil Janša. Spomnil je na sestanek t. i. prenoviteljev, kot so se imenovali v komunistični partiji Slovenije in Hrvaške, deset dni pred vojno na Otočcu. Le nekaj dni pred najodločilnejšimi trenutki so ti sporočili, da je osamosvojitev sprejemljiva le pod pogojem, da se le dan za njo takoj vrnemo v konfederacijo.

To se je odražalo tudi v vseh treh tedanjih oblikah parlamenta, saj so se ključni zakoni - o obrambi, o vojaški dolžnosti, proračun - ob 240 poslancih sprejemali za glas ali dva večine. Če ti zakoni ne bi bili izglasovani, Slovenija ne bi imela sredstev za obrambo in do osamosvojitve mogoče sploh ne bi prišlo, je sklenil predsednik SDS-a.

Peterle: Romantične enotnosti v politiki ni bilo
Po prepričanju predsednika Demosove vlade Alojza Peterleta se spomin na osamosvojitev zamegljuje, slovensko pomlad relativizira, ustoličuje nove "osamosvojitelje" ter leto 1945 pomensko postavlja pred 1991. "Osamosvojitev označujemo s simbolom stisnjene pesti, na proslavi pa niso bili najprej pozdravljeni prapori iz leta 91, temveč neki drugi in današnja Slovenska vojska je bila šele na tretjem mestu," je izpostavil.
Izrazil je veselje nad takratno enotnostjo naroda, ki "nima primere v naši zgodovini", in razočaranja nad politiko, ki je bila takrat po njegovih besedah enotna samo navzven. Ena izmed slovenskih strank je Demosovo vlado želela vreči že med osamosvojitveno vojno, šikaniranja, stavke na ministrstvih, poskus rušenja državnega tožilca - romantične politične enotnosti po Peterletovih trditvah ni bilo. Kljub temu je bila vlada vseeno sposobna epohalnih sprememb, česar današnja ni več, menjava oblasti pa je bolj kot tehnični paradigmatski projekt, je sklenil Peterle.

Kdo je kriv za klanje v Bosni in na Hrvaškem?
Predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva je opozoril na v mednarodni skupnosti še vedno zelo razširjeno mnenje, da je bila osamosvojitev vzrok za krvave vojne na Balkanu in da je zaradi prezgodnjega mednarodnega priznanja Slovenije prišlo do krvavih dogodkov v Bosni.

Janša je odgovoril, da takšno prepričanje vztraja v mednarodnih krogih, ki so že takrat nasprotovali osamosvojitvi. Prvi krog je po Janševem prepričanju evropska socialistična internacionala, kjer je izpostavil takratnega italijanskega zunanjega ministra, socialista Giannija De Michelisa, in avstrijske socialiste. Drugi tak krog pa je v takrat vladajoči ameriški politiki - državni sekretar James Baker je 22. junija 1991 javno povedal, da nas ne bodo priznali, in s tem dal tiho podporo jugoslovanski akciji v Sloveniji, je prepričan Janša. Američanom se najlepše odgovori s tem,da se jih spomne na njihovo osamosvojitveno vojno. Upor Georgea Washingtona proti britanski kolonialni nadvladi je tudi povzročil vojno in žrtve, marsikdo bi lahko živel dlje, je potegnil vzporednico z našim osamosvajanjem.

So odgovorni Združeni narodi?
Predstavil je po njegovem mnenju aktivno delovanje Slovenije z namenom preprečitve grozečega poka na Balkanu. Kot je pojasnil, je leta 1992 gostil predstavnika Združenih narodov in ga pozval, naj ZN ne namešča novih pripadnikov mirovnih sil na Hrvaško (kjer so spopadi počasi pojenjali) in večino mirovnikov preusmeri v Bosno. Namesto tega je ZN takrat svoj štab postavil v Sarajevo, ki ga je ocenjeval kot še varnejše mesto od Ljubljane, in sile usmeril na Hrvaško. Leta 1993 sta Janša in Peterle sklicala sestanek evropskih veleposlanikov, kjer jim je predstavil načrt, kako zaustaviti napredovanje srbskih sil, ki so ga pozneje - sicer prepozno in le deloma - tudi upoštevali, je zbranim na predstavitvi zatrdil Janša.

Maja 1993 je v Pentagonu ameriškemu zunanjemu ministru razlagal nujnost posredovanja na Balkanu in ta minister je nato šel na turnejo po Evropi, kjer je želel razdeljene evropske države prepričati o nujnosti posredovanja, je svoje delovanje predstavil Janša. Nazaj je prišel s prepričanjem, da se ne da ničesar storiti. Zgodilo se je klanje, za katerega so odgovorni tisti, ki bi takrat lahko posredovali - tudi na priprošnjo legitimnih bosanskih oblasti Alije Izetbegovića -, pa niso. Nikakor Slovenija zaradi osamosvojitve ni odgovorna za tragedijo na Balkanu, je prepričan takratni obrambni minister, nasprotno, izšolali smo dve enoti bosanske armade, ki sta pozneje ustavili napredovanje srbskih sil in tako preprečili nekaj 10.000 mrtvih.

Zbornik bodo podarili vsem knjižnicam
Ob 20. obletnici osamosvojitve je na pobudo slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu nastal zbornik, ki ga je uredil Milan Zver. V njem so svoj osebni pogled na osamosvojitev predstavili Janša, Peterle, tedanji notranji minister Igor Bavčar in takratni član predsedstva Ivan Oman.

Vsaki slovenski knjižnici (ki jih je 273) bodo podarili en izvod, saj je poznavanje slovenske osamosvojitve med mladimi generaciji po raziskavah katastrofalno - bolje poznajo francosko revolucijo kot rojstvo lastne države, je pojasnil Zver. Poudaril je, da je zbornik preveden tudi v angleščino, s čimer bo primaren vir za mednarodno skupnost, ki naše osamosvajanje "ocenjuje zelo površno".