Državni zbor je redno novembrsko sejo začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši.

Prvo poslansko vprašanje je premierju Janezu Janši zastavil poslanec Levice Matej T. Vatovec. "Ko je SDS sedel v opozicijskih klopeh, ste se predstavljali kot branik pred korupcijo," je dejal in dodal, da se je v zadnjem letu in osmih mesecih praksa delovanja pokazala drugačno sliko. "Vladanje razumete predvsem skozi prizmo strankarskih in partikularnih interesov, kar ste tudi ne nazadnje sami nekje priznali, ko ste rekli, da kot predsednik vlade odgovarjate samo svojim volivcem," je dejal Vatovec.

Poslanec Levice je vladi očital, da je "prestreljena s korupcijo". Dejal je, da v svojih vrstah nima ministra, ki ne bi imel na grbi kakšne afere ali vsaj kršenja zakona. Spomnil je na polemike glede tovornjaka z maskami, nakupovanja hitrih testov in naročanja respiratorjev ter vladi očital sodelovanje z Rokom Snežičem, sicer Janševim nekdanjim sojetnikom na Dobu, ki je bil obsojen zaradi davčnih utaj in ki državi dolguje več kot milijon evrov davčnega dolga. V aferi okoli kadrovanja v Gen-I se je izkazalo, da je očitno Snežič tudi še vedno glavni kadrovik te vlade, je dejal Vatovec.

"Kako je mogoče, da prav vi, ki se predstavljate in slikate podobo domoljuba in borca proti korupciji vsakič, ko pridete na oblast, naredite v nekaj letih za desetletje ali več koruptivnih afer," je vprašal premierja.

Janša: Osrednji problem države je vzporedni mehanizem udbomafije

"Kar ste našteli, je napaberkovano iz naslovov raznih časopisnih člankov, na katere je bilo že mnogokrat odgovorjeno. Gospod Snežič ni ne moj davčni svetovalec ne davčni svetovalec vlade. Tudi to smo že večkrat pojasnili, tudi s tega mesta," je v uvodu dejal premier. "Kar se tiče pa mafijskega upravljanja države, vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednje težave te države, izhaja namreč iz tega, da v tej državi udbomafija, ali kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem brez volitev in brez legitimitete obvladuje velike dele sistemov in podsistemov," je povedal.

Zametke tega je umestil v leto 1990, ko se je po njegovih besedah med prvim in drugim krogom volitev skurilo in razrezalo 90 odstotkov državnih arhivov, razorožilo teritorialno obrambo in privatiziralo 100 tisoč stanovanj v državni lasti, privatizirali so se vsi osrednji tiskani mediji. "V največji državni banki je bila ob mižanju in kimanju državnih oblasti oprana milijarda 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen podpori terorizmu, izdelovanju jedrskega orožja, plačevanju iranske tajne službe," je dejal Janša in dodal, da za to ni bil nihče obsojen ali obtožen. "Tukaj iščete korupcijo," je odgovoril Vatovcu in dodal, da se je v tem času pokadrovalo vse, kar se je dalo "po načelu negativne kadrovske selekcije".

Vatovec je premierju očital, da z defenzivnostjo skuša zakriti to, kar vlada sama počne. "Vse, kar ste našteli, to ste vi počeli že v preteklosti," je premierjev odgovor komentiral Vatovec. "Očitno ni problem, da se je korupcija dogajala, ampak da se ni dogajala pod vašo taktirko," je dejal Vatovec in vladi očital, da to dokazuje s svojimi dejanji in kadrovanji. Premierja je vprašal, ali ne vidi, da je "mogoče že čas, da se umakne ne samo iz Gregorčičeve, ampak tudi iz političnega življenja". Ocenil je, da mora DZ o tematiki korupcije opraviti razpravo.

Bandellija zanima premierjev pogled na davke

"V Sloveniji vsi plačujemo davke. Izhajamo iz dejstva, da se to dogaja," je v uvodu svojega vprašanja dejal poslanec SAB-a Marko Bandelli. "Vsi si želimo konkurenčno davčno okolje, a nikakor na račun izčrpavanja države ali ukinjanja socialne države," je poudaril in dodal, da "davkov nihče ne plačuje z veseljem, ampak so osnova urejene skupnosti".

Premierja je vprašal, kakšen je njegov "pogled do plačevanja davkov, predvsem na tiste, ki se plačevanju davkov izogibajo, hkrati pa koristijo vse dobrobiti plačanih davkov od drugih oseb".

Višji izkupiček brez dviga davkov

Janša je dejal, da morajo davki biti pravični in da v skrajšanem mandatu vlada išče instrumente za upoštevanje tega načela. Pojasnil je, da strateški svet vlade za debirokratizacijo delno tudi iz tega razloga vodi strokovnjak za področje davčne politike Ivan Simič, ki je pozneje postal tudi direktor davčne uprave.

"Odpravljenih je bilo veliko birokratskih zadev, ki so komplicirale življenje davčnim zavezancem v Sloveniji," ocenjuje Janša, ki je dodal, da je v postopku še več pomembnih predlogov. "V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz davkov v skupno blagajno nabralo skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. Milijarda manj, kar pomeni, da bomo ob koncu leta, če ne bo hudih negativnih presenečanj v smislu zaostrovanja pandemije, bistveno presegli davčni izkupiček iz lanskega leta. In to brez tega, da bi davke dvignili," je dejal.

Po Janševih besedah je osnovni interes, da ima država visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost in zaposlenost, zato da se ustvari čim več. "In če več ustvarimo, lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe," je dejal.

Sorodna novica Na tožilstvu in policiji zaradi posnetka pogovora med Vizjakom in Petanom sprožili postopke

Janša: Izjava Vizjaka neprimerna, a ni z ničimer vplivala na davke

Bandelli se je nato osredotočil na afero ministra Andreja Vizjaka. "Kot smo slišali enega od vaših ministrov, je plačevanje davkov za njega glupo. A se zavedamo, kakšno sporočilo je ta človek dal," je opozoril Bandelli in spomnil, da je Vizjak takrat zasedal mesto ministra za gospodarstvo. "Čakali smo vaš odziv – tišina. Čakali smo tudi odziv drugih koalicijskih partnerjev – tišina," je del Bandelli in premierja vprašal, ali podpira izogibanje plačevanju davkov. "Ali podpirate takšne poteze, izogibanje plačevanju davka," je vprašal.

"Ne podpiram pozivov k neplačevanju davkov. V tej zadevi, o kateri govorite, davki niso bili osnovni problem. Gospodarstvenik, ki mu je bilo to rečeno, je, kolikor vem, davke plačeval," je odgovoril Janša. Kot je dodal, pa je Bojan Petan, ki je vpleten v afero z ministrom Vizjakom, v slovenskih financah povzročil več kot 100-milijonsko luknjo, ki so jo morali pokriti vsi drugi davkoplačevalci. Dodal je, da je Petan ob tem še vedno ugleden gospodarstvenik, ni v nobenem postopku. "Vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, a je bila izrečena pred 14 leti in ni z ničimer vplivala na pobiranje davkov v Sloveniji," je dejal Janša, ki je zatrdil, da podatki ne kažejo na upad plačevanja davkov.

Bandelli je dejal, da je pričakoval, da se premier glede problematike ne bo izrekel. Podobno kot Vatovec je tudi on omenil povezave vlade z Rokom Snežičem in spomnil, da je tudi pravosodni minister Marjan Dikaučič zaradi utaje davkov v sodni preiskavi. Zahteval je razpravo "o davkih in vladnih priporočilih o izogibanju davkov".

Janša o usklajevanju pokojnin: Izravnava ne sme povzročiti novih krivic

Poslansko vprašanje je zastavil tudi Branko Simonovič iz DeSUS-a, ki ga je zanimalo, kako bo vlada v proračunu zagotovila finančna sredstva za realizacijo izrednega usklajevanja pokojnin. Poslanci DeSUS-a so namreč maja letos vložili predlog zakona, s katerim želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih zaradi gospodarske krize imeli upokojenci. Kot pojasnjujejo, so z dodatnimi uskladitvami po letu 2016 le deloma "upokojencem povrnili to, kar jim pripada", zato predlagajo, da se pokojnine vsem upokojencem v decembru uskladijo v višini 3,5 odstotka. "Zanima nas, ali boste v sprejetje našega predloga vložili vse napore, da bo sprejet," je predsednika vlade vprašal Simonovič.

Sorodna novica Poslanci stranke DeSUS predlagajo 3,5-odstotno uskladitev pokojnin

Janša je v odgovoru dejal, da se bo vlada v okviru svoje moči in zmožnosti trudila, da bo zakon pravočasno sprejet in da bodo zagotovljena sredstva. Ob tem je spomnil na navedbe pokojninskega zavoda. "Namen, ki ga zakon zasleduje, bo dosežen, če se bodo uskladile pokojnine upokojencem, ki so se upokojili do vključno do leta 2011, vendar ti niso bili v enakem položaju. Ne gre pri vseh upokojencih za oškodovanje v višini 3,5 odstotka," je dejal in poudaril, "da gre za to, da se krivica popravi, da se naredi izravnava, vendar ta ne sme povzročiti novih razlik." "Ker bomo morali popravljati še tiste in ne bomo nikoli prišli na čisto," je dejal in dodal, da vlada podpira namen zakona, vendar na način, da da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojili, v enakem položaju.

"Mislim, da na koncu ne bo nobenih problemov in razlik, kar se tiče odstotkov," je meni Janša, ki ocenjuje, da je pomembnejše vprašanje glede sredstev, ki jih bo treba zagotoviti. "Glede na to, da se v pokojninski blagajni ne zbere dovolj in da vsako leto prispevamo iz proračuna, bodo seveda tudi ta dodatna sredstva prišla iz proračuna. Če bodo trendi v prihodnosti tako ugodni kot zdaj, to ne bodo, bo problem tudi povsod drugje," je dejal.

Janša o ukrepu PC: "Čas bi bil, da se gospodje sodniki odločijo"

"Iz leve politike velikokrat slišimo, da v tej državi vlada diktatura. Če je kdo diktator v Sloveniji, je to koronavirus, pri diktaturi pa ga ohranjajo koalicija nasprotovalcev zaščitnih ukrepov ob podpori ustavnega sodišča, znani organizatorji in udeleženci neprijavljenih shodov, hujskaški mediji, ki delajo še dodatne probleme zdravstvenim delavcem. In tukaj so našli svoje mesto anticepilci. Zaradi vseh teh ljudi na drugi strani ljudje umirajo," je v okviru svojega vprašanja dejala poslanka SDS-a Anja Bah Žibert. Premierja je ob tem vprašala, kakšno je njegovo stališče do epidemioloških ukrepov, sprejetih po posvetu s stroko, in kakšne ukrepe vlade lahko Slovenija pričakuje za nadaljnje preprečevanje širjenja okužb

Sorodna novica Ustavno sodišče zadržalo uvedbo pogoja PC. Janša: Za nadaljnje umrle odgovorna večina na sodišču.

"Zagotovo bodo potrebni dodatni ukrepi. Kako težki oziroma radikalni, bo odvisno od tega, kako se bodo ukrepi, ki so v veljavi, uveljavljali," je dejal Janša. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je ustavno sodišče septembra zadržalo določbe odloka, ki je predvideval obvezen PC-pogoj v državni upravi. "Ustavno sodišče ni še razveljavilo odloka, se pravi ne odloča, ne vem, kaj čaka. Izkoriščam priložnost za poziv na ustavno sodišče, naj odloči. So samo zadržali odlok, ukrep, kakršnega, kot vidimo, v milejši situaciji, kot jo imamo mi, sprejemajo drugje po Evropi," je dejal."

"Časi bi bil, da se gospodje sodniki odločijo. Ker vlada ne ve, ali lahko ravna v tej smeri, v kateri ukrepajo tisti, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot je recimo Avstrija, ali se pač sprijaznimo s situacijo, kakor bo, pač bo," je dejal. Tako ustavnemu kot vrhovnemu sodišču je očital, da sta z nekaterimi svojimi odločitvami vladi in tudi stroki "populili veliko zob, ko gre za ukrepanje z instrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugje". "Če bi se trend zanimanja, ki je za cepljenje nastal pred odločitvijo ustavnega sodišča, nadaljeval, bi bili danes v položaju, v katerem je povprečje v EU-ja," meni Janša, ki je ocenil, da bi bilo posledično v bolnišnicah nekaj sto manj bolnih zaradi covida in intenzivni oddelki ne bi pokali po šivih.

Prst je usmeril tudi v opozicijo. "Ko smo malo prešteli pozive opozicije, ki so šli v podporo ukrepom, in pozive, ki so šli proti, je bilo razmerje štiri v podporo ukrepom in 96 v nasprotovanje in nagajanje," je dejal Janša in dodal, da bi potreboval skupen odziv na epidemijo.

Sorodna novica Skupaj naprej proti covidu: z empatijo, odgovornostjo, smehom in odgovornostjo politike

Janša iz odzivov na skupno oddajo dveh televizij sklepa, da so ljudje še bolj skregani

Poslanka SDS-a je premierja povprašala tudi o starih težavah, s katerimi se spopada zdravstvo. "Kar se tiče prostorov in tehnike, je slovensko zdravstvo od začetka zdravja bistveno okrepilo kapacitete, ni pa jih okrepilo, kar se tiče kadrov, ker med. sester in zdravnikov ne moreš izšolati v enem letu ali jih uvoziti," je dejal Janša in dodal, da obstaja grožnja, da bo treba iskati pomoč in rezerve.

Očitek je nato uperil tudi v medije. "Bili smo veseli, ko je bila napovedana skupna oddaja največje komercialne televizije in nacionalne televizije," je povedal Janša. Pojasnil je da, oddaje o covidu-19 ni gledal, ker je bil na obisku v regiji, a da po odzivih sklepa, da je oddaja zgolj prispevala k temu, da smo bolj skregani med sabo. "Od osrednjih medijev ne potrebujemo takšne pomoči v boju z epidemijo, ker so ljudje potem še bolj skregani in se politično delimo v boju proti virusu, ki ni politična grožnja. Mislim, da je skrajni čas, da se streznimo," je dejal.

Na tokratni seji tudi dve interpelaciji

Na tokratni seji bo sicer DZ med drugim obravnaval tudi predlog proračunov za leti 2022 in 2023, poslanke in poslance pa čakata še interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec in ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.