S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom se je začela septembrska redna seja DZ-ja, prva po parlamentarnih počitnicah.

Janša: V petih letih bo zgrajenih več kot 5000 stanovanj

Stanovanjski sklad bo po Janševih besedah v naslednjih petih letih na podlagi projektov, ki potekajo, dal na trg skoraj 4000 najemnih stanovanj. Poleg tega je vlada dvignila povprečnine občinam, tako da bodo lahko tudi občinski mestni skladi vlagali in v naslednjih letih dodali še več kot 1500 stanovanj, je dejal.

"Iz projektov, ki potekajo, in sredstev, ki so v veliki meri zagotovljena, deloma tudi iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, bo v prihodnjih letih dejansko zgrajenih več kot 5000 stanovanj. To niso samo obljube, ker se to že dogaja. Letos bo zgrajenih več javnih najemnih stanovanj kot v zadnjih petih letih," je Janša povedal v odgovoru na poslansko vprašanje Marka Koprivca iz SD-ja.

Sorodna novica Večina opozicije za začetek gradnje 10.000 javnih najemnih stanovanj

Koprivc je menil, da gre za zelo pomembno temo, saj na stanovanjskem področju vlada huda kriza. "Na tisoče mladih družin ne more urediti stanovanjske problematike," je dejal in premierja povprašal, ali bo vlada podprla predlog zakona o gradnji 10.000 javnih najemnih stanovanj, ki so ga pripravile poslanske skupine SD-ja, LMŠ-ja, Levice, SAB-a in NeP-a.

Janša je menil, da takšne obljube od SD-ja "vedno slišimo pred volitvami". "Od leta 2008 do 2020 ste bili z izjemo enega leta vedno v vladah, pa ste v zadnjih petih letih zgradili 340 stanovanj. Zdaj jih bo stanovanjski sklad zgradil več kot 10-krat več, kot ste jih vi zgradili v zadnjih petih letih," je odgovoril na njegovo vprašanje.

Po Janševem mnenju je bila v preteklosti napaka tudi ta, da so se stanovanja gradila v središču, namesto da bi sledili politiki enakomernega razvoja. "Na srečo se zdaj ne gradi samo v Ljubljani," je poudaril in naštel projekte gradnje stanovanj, ki potekajo v različnih mestih po Sloveniji, denimo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah, v Kopru in Lukovici.

Janša glede bančnih izbrisov: Enkrat pridejo računi

Sorodna novica Evropsko sodišče: Pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

Slovenija je po oceni Janše v dobrem položaju, obetajo se ji milijarde evrov nepovratnih sredstev za naložbe. A obstajajo tveganja, eno od njih je izbris imetnikov delnic in obveznic v bančni sanaciji brez pravnega varstva. "Enkrat pridejo računi in vlada dela za to, da se ta tveganja zmanjšajo," je zagotovil.

"Takšno tveganje nam lahko zaustavlja razvoj," je dejal premier, ki je ocenil, da je poleg te težave še nekaj okostnjakov, ki padajo iz omare. "Polno teh odločitev je bilo v časih levih vlad, ki jim mediji ne gledajo pod prste, organi pregona ne ukrepajo, ampak enkrat pridejo računi," je odgovoril na poslansko vprašanje Jožefa Horvata iz NSi-ja.

Ta ga je vprašal, kako ocenjuje nedavno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je presodilo, da razlaščeni imetniki obveznic oz. delnic v bančni sanaciji nimajo zagotovljenega učinkovitega pravnega varstva. Gre za 960 milijonov evrov plus obresti, je spomnil. Ob tem ga je zanimalo, kako premier ocenjuje vpliv grožnje tako visoke odškodnine iz proračuna na razvojni potencial Slovenije.

Sloveniji se obetajo milijarde evrov nepovratnih sredstev za naložbe iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. "Z njimi lahko naredimo veliko stvari, ki jih do zdaj nismo," je dejal Janša in dodal, da bodo glede bančne sanacije "slej ko prej prišli računi". Lahko da bo prišlo do neke poravnave, zneski so lahko ogromni, je menil.

Četrt milijarde sredstev, ki jih je Slovenija že dobila, bi po njegovih besedah lahko šlo za čas, ko je predsednica vlade v času bančne sanacije konec leta 2013 Alenka Bratušek reševala Slovenijo pred trojko. "Namesto da bi si takrat poceni in brez obresti izposodila denar iz evropskega sklada za reševanje bank, je razlastila imetnike in celoten dolg obesila na slovenske davkoplačevalce, hkrati pa je v paket sanacije vključila tajkunski Factor in Probanko," je dejal Janša.

Horvata je zanimalo še, kako bo z naložbami in popravki plač v zdravstvu ter kako bo vlada reševala problematiko v podjetjih, ki so med epidemijo dobila pomoč, a so na koncu vseeno poslovala bolje od predvidevanj in bi morala to pomoč vračati. Janša je dejal, da preučujejo mejne primere in da bo predlog glede tega podalo pristojno ministrstvo.

Za zdravstvo pa je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost na voljo ogromno sredstev. Del odprtih vprašanj med drugim rešuje zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki se ga v državi pripravlja že 20 let. Za študije o njem je šlo v času levih vlad milijone, ko bo končno sprejet, bo ogromno ljudi hvaležnih, da so rešene težave, ki so se jih do zdaj vsi izogibali, je sklenil Janša.

Sorodna novica Poslovnež Božo Dimnik o druženju z Janšo na jahti: Slučajno smo se srečali

Janša: Poslovneži pri meni ne lobirajo, ker vedo, da nisem tarča za to

Janša je zavrnil vse očitke na temo domnevnih lobističnih stikov z največjimi slovenskimi dobavitelji v zdravstvu. "Vsi vaši mediji vedno, ko smo mi v opoziciji, pišejo, da SDS nikoli več ne bo v vladi, Janez Janša nikoli več ne bo vodil vlade. Torej, zakaj bi potem lobirali pri nekom, ki ne bo imel nobene moči," je med drugim odgovoril Janša na vprašanja o tem, ali je kateri koli poslovni družbi omogočil sklepanje poslov z državo.

Ob tem je še dejal, da se je s poslovnežem Božom Dimnikom, čigar hči je ena največjih dobaviteljic v slovenskem zdravstvu, srečal večkrat, a da pogovori nikoli niso potekali o poslu. Dimnik je namreč po Janševih besedah v času osamosvajanja deloval v Svetovnem slovenskem kongresu ter pomagal pri pridobivanju mednarodnega priznanja, v času prve Janševe vlade pa je bil predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva.

Sorodna novica Janša z lobisti in dobavitelji ne le na golfu, temveč tudi na jahti. Opozicija želi odgovore.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je med postavljanjem poslanskih vprašanj med drugim poudaril, da sicer poslanci res niso pristojni za presojanje o tem, s kom se predsednik vlade druži v zasebnem času, a da je kot politik, ki je v zadnjih 20 letih zasedal vodilne funkcije v državi javnosti dolžan podati pojasnila o stikih z dvema lobistoma in dobaviteljema v zdravstvu, Dimnikom in Andrejem Marčičem, ki sta v tem istem času "skupaj obrnila za okoli 300 milijonov evrov poslov s slovenskim zdravstvom, s slovensko državo".

Podjetja, povezana z Dimnikom in Marčičem, so po Janševih besedah posle z državo v najvišjih vrednostih sklepala v času levih vlad. Ob tem je še pozval opozicijo, da če se bojuje proti korupciji v zdravstvu, podpre predlog koalicije, ki je vložila zakon o drugačnem načinu javnih naročil, ki bo sistemsko onemogočil kakršne koli podobne očitke, kot jih je deležen sam.
Janša pa je opoziciji tudi očital, da se ukvarja z zadevami iz preteklosti. "V Sloveniji se marsikaj dogaja in mislim, da bodo naslednje leto zelo pomembne volitve in bi bil čas, da začnemo tekmovati s programi, koncepti, s tem, kako se bo sodelovalo za to, da bo Slovenija napredovala hitreje," je prepričan Janša.

Spomnil je tudi, da imamo v Sloveniji trenutno rekordno nizko brezposelnost po letu 2008, gospodarska rast, ki je bila napovedana prejšnji teden, pa je za dva odstotka višja, kot je bil padec v lanskem letu. Po Janševi oceni so takšni rezultati podlaga za povečevanje blaginje. "Mislim, da bi se spodobilo v tem času, da začnemo tekmovati v tem, kdo bo te priložnosti, ki so bile ustvarjene, v prihodnosti bolje izkoristil, ne pa da zapravljamo čas z mlatenjem prazne slame in brcanjem prazne konzerve, iz česar ne bo nič," je ob tem dejal.

Sorodna novica Po razkritju dopustovanj Janše z dobavitelji del opozicije zahteva preiskavo

Poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič, ki vodi preiskovalno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri ukrepih, povezanih z epidemijo covida-19, je predsedniku vlade očital tudi izogibanje vprašanjem in neudeležbo na sejah komisije DZ-ja za nadzor javnih financ. "Vaš vztrajen molk, vaše izogibanje neugodnim vprašanjem, vaša ignoranca do državnega zbora in njegove ustavne funkcije, vse to nas je pravzaprav prisililo, da nastopimo ostro, vztrajno, brezkompromisno in vas vsaj danes soočimo z vsaj enim vprašanjem," je ob tem dejal Pavšič.

Janša je sicer zatrdil, da nima z udeležbo na preiskovalnih komisijah nobenih težav in da se jim v preteklosti ni nikoli izogibal. "Tudi vabilo za petek sem prejel in delam na tem, da bi lahko prišel. Je pa moj koledar poln. Jaz imam v enem tednu več evropskih in mednarodnih obveznosti, kot jih je imel vaš predsednik vlade v celotnem letu," je pojasnil. Ob tem je še poudaril, da se ne spomni, da bi predsedniki vlad kdaj hodili na seje delovnih teles.

Kustec: Strah, da bi imela katera od strani v svetu zavoda večino, je odveč

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na seji DZ-ja odgovorila na poslansko vprašanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva povečanje števila predstavnikov ustanovitelja, a po besedah Kustec je vsakršen strah, da bi imela katera od treh strani v svetu večino, odveč.

Računsko sodišče je sicer po besedah Kustec že pred časom ob reviziji delovanja javnih zavodov podalo priporočilo, da je treba povečati vlogo ustanovitelja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sporočilo Računskega sodišča je torej, da je vloga ustanovitelja, torej občine, in ne države, tista, ki jo je treba še okrepiti v sistemu, ker je, sodeč po zdajšnji ureditvi, premajhna, je prepričana ministrica.

Ob poslanskem vprašanju poslanke LMŠ-ja Lidije Divjak Mirnik, da takšna sprememba zakona odpira možnosti političnemu nastavljanju ravnateljev, je Kustec še opozorila, da je v primerjavi s sestavo svetov zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v drugih državah po Evropi slovenski sistem svojevrsten unikum. Ustanovitelj ima v zdajšnji sestavi sveta zavoda zelo majhno vlogo v primerjavi s preostalimi člani sveta, je prepričana. Kot je še pojasnila, sestavo svetov zavodov temeljno definira zakon o zavodih, ki natančno sporoča, da ustanovitelj v nobenem primeru ne sme imeti prevladujoče večine, ampak da je treba slediti načelu tristranskosti brez prevladujoče večine.

Do predlagane novele zakona so sicer kritični tako v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije kot tudi v stroki. S povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno 11 članov se odpirajo vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljev, opozarjajo. Kustec pa predlagano novelo zakona, kot je pojasnila, razume kot "neposredni odgovor na aktualna problemska stanja, ki so se nekatera že pojavljala nekaj časa, nekatera pa predvsem zdajle z žal preveč tudi politično motiviranim delovanjem ali pa dejavnostmi nekaterih pred samim začetkom šolskega leta".

Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sicer obravnava štiri vsebinska področja. Nanaša se na cilje in načela vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, na sestavo sveta vzgojno-izobraževalnega zavoda, na napredovanje pomočnic vzgojiteljic oziroma vzgojiteljev ter na prenos vseh evidenc v vzgoji in izobraževanju v elektronsko obliko, je pojasnila Kustec.