Preiskovalna komisija, ki na zahtevo opozicije preiskuje s covidom-19 povezane vladne ukrepe, je nadaljevala delo z zaslišanjem predsednika vlade Janeza Janše.

Poslanec SAB-a Marko Bandelli je v uvodu med drugim premierja Janeza Janšo vprašal glede ocene, kako se je vlada vedla med epidemijo, da je prišlo tudi do razveljavitve vladnih odlokov zaradi neustavnosti. "Očitno je bilo preganjanje državljanov, mučenje, takšna je bila percepcija državljanov," je dejal Bandelli, posledica so bili množični protesti državljanov.

"Normalno je, da ima opozicija drugačne poglede ali mnenje kot vladna koalicija, žalostno pa je, da je pri drugačnem mnenju vztrajalo tudi takrat, ko bi bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo," je odgovoril Janša. "Zakon o nalezljivih boleznih, sprejet pred 25 leti, in mu v tem času nihče ni nasprotoval, določa, da v primerih, ko prebivalstvu grozi nalezljiva bolezen, vlada lahko sprejema zaščitne ukrepe ali pa celo ministrstvo za zdravje," je dodal. Pandemija pa je po Janševih besedah pokazala, da je treba zakonsko podlago za ukrepe dopolnjevati: "Slovenska vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih. V njih je na desetine bolj izostrenih podlag za ukrepanje. Na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijanih dva, trije odstotki teh ukrepov. Nekateri so tudi padli. Ustavno sodišče je doslej razveljavilo na stotine predpisov, tudi v času, ko ni bilo nobene epidemije in so vlade imele veliko časa za razmisleke in za ukrepe"

Drugi val bi preprečila aplikacija za sledenje stikom

Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič je Janšo vprašal, kako je po preletu letal ob koncu prvega vala epidemije, predvsem poleti 2020, spremljal epidemične kazalnike do ponovne razglasitve epidemije oktobra 2020.

"Letala so preletela vse evropske države, ne samo Slovenijo. Težko bi samo Slovenijo glede na velikost Slovenije. To je banalnost, ki jo pripisujejo slovenski vladi," je dejal Janša in povedal, da je že tedaj dejal, da "nas čaka težka jesen, če ne bomo uvedli aplikacije za sledenje stikov." "Žal ni bilo podpore in to ni bilo sprejeto. Stališče evropske stroke je bilo, da nas pred hudim jesenskim valom oz. ponovitvijo vala lahko reši samo elektronska aplikacija, ki bi opozarjala na stike z okužbami. Nekatere države, ki so to uvedle, so se izognile valu, mi se mu pač nismo. Aplikacija bi omogočila, da se izognemo številnim ukrepom, ki smo jih morali uvajati, ne samo mi, tudi številne evropske države. Vendar je bil to po mnenju DZ-ja prehud poseg v človekove pravice," je pojasnil Janša. Sicer pa so po njegovem mnenju okužbe poleti 2020 začele naraščati šele potem, ko so se ljudje avgusta začeli vračati s počitnic.

Število smrti glede na stopnjo precepljenosti

Na Pavšičevo navedbo, da je Slovenija glede na število presežnih smrti slabša od preostale Evrope, je Janša odgovoril: "Pri številu presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, je Slovenija na enakem mestu, kot je po precepljenosti. Toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Nismo med prvimi, mislim, da smo na enakem mestu, kar se tiče precepljenosti, kot smo pri številu presežnih smrti. Kar se tiče števila smrti glede na število okuženosti, smo v Evropi na 12. mestu."

V drugem valu pa je Slovenija po Janševih navedbah imela več presežnih smrti zaradi števila umrlih v domovih za starejše, v katere že 15 let država ni investirala iz proračuna.

Janša je povedal, da je "stanje trenutno resno, ni pa tako resno, kot je bilo jeseni 2020, ker imamo opravka z varianto koronavirusa, ki je bila pač drugačna kot tista, se hitreje širi, ima pa manjše posledice." "Ne vemo pa, ali je to zaradi določene precepljenosti ali zaradi same narave virusa. Pomembno je, da natančno vidimo, da večja ko je precepljenost v državi, manjši je pritisk na bolnišnice in manj ljudi umre," je dejal. Precepljenost v Sloveniji pa je enaka kot v državah, v katerih je bil enopartijski komunistični režim, tudi v vzhodni Nemčiji.

Na vprašanje Pavšiča, ali se mu zdi upravljanje epidemije od marca 2020 uspešno ali ne, sploh glede na število mrtvih, zaupanje v vlado in stroko in glede na zdravstveno stanje, je Janša odvrnil, da je vsak presežna smrt preveč. "Sodba, kdo je bil uspešen in kdo ne, je z moje in vaše strani subjektivna. Objektivni so podatki in mednarodne primerjave. Nedavno so bili objavljeni podatki OECD-ja, ki primerjajo ravnanje najbolj razvitih držav na svetu. Slovenija je zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. To je objektivni kriterij," je izpostavil Janša.

Janša o hitrih testih

Predsednik preiskovalne komisije Pavšič je Janši predočil pismo nekdanje zaposlene na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Metke Paragi, v katerem je na predsednika vlade naslovila opozorilo o več nepravilnostih in nedoslednostih, odkar je vodenje NLZOH-ja prevzela Tjaša Žohar Čretnik.

Janša je dejal, da je direktorica laboratorija po njegovih izkušnjah vedno delovala izjemno profesionalno, da pa ne ve, za kaj gre pri sporu med njo in Metko Paragi, zato tega ne more komentirati. Podvomil je tudi o resničnosti navedb v pismu in dodal, da je vsako tako opozorilo posredovano neposredno odgovornim.

"Če bi se izkazalo, da očitki držijo, bi minister za zdravje verjetno ukrepal. Kot vem, je NLZOH delo opravljal kakovostno in zgledno," je dejal. Izpostavil je, da so bili njihovi podatki o količini koronavirusa v odpadnih vodah po posameznih regijah pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede razvoja epidemije.

Pavšič je želel tudi Janšev komentar glede navedb vodje strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorije Tomič o neustrezni verifikaciji hitrih antigenskih testov podjetja Majbert Pharm, ki je Sloveniji dobavilo prve večje količine hitrih testov za množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom.

Janša je vprašal, ali naj bi vlada ravnala na podlagi tega, ker reče en strokovnjak, ali naj odloči na podlagi mnenja pristojne institucije. "Hitrih testov je na stotine, vsi so šli skozi različne verifikacije, mogoče, da v nekaterih posamičnih primerih nekaj ni bilo v redu," je dejal. Spomnil je, da so bile na začetku epidemije covida-19 povsod po svetu težave, saj med drugim ni bilo jasno, koliko so testi sploh zanesljivi.

Janša je zanikal Pavšičeve navedbe, da naj bi sam osebno iz Slovaške prinesel teste za samotestiranje in jih dal v verifikacijo NZLOH-ju. Pojasnil je, da je Slovaška Sloveniji donirala hitre antigenske teste, ki jih je NZLOH kot pristojna institucija tudi preverila.

Pavšič: Odpirajo se dodatna vprašanja

Predsednik komisije Pavšič je po zaslišanju premierja Janeza Janše ocenil, da se odpirajo dodatna vprašanja glede verifikacije hitrih testov. Kot je dejal, je Janša najprej zanikal navedbe, da bi imel kar koli z ocenjevanjem hitrih testov s Slovaške, "potem se je to hitro spremenilo v mogoče, na koncu pa je potrdil, da je od NLZOH-a zelo verjetno pričakoval verificiranje testov, ki jih je sam predložil v verifikacijo".

Predsednik vlade je po poslančevih besedah objektivno in subjektivno priznal vmešavanje v procese, ki bi morali biti strogo strokovni brez kakršne koli vloge politike.

Kot bizarno pa je Pavšič ocenil Janševo izjavo, da so za stanje v državi krivi komunisti oz. komunistična partija. Predsednik vlade je med drugim namreč dejal, da je precepljenost proti covidu-19 v Sloveniji enaka kot tam, kjer je bil v preteklosti enopartijski režim. Pavšič je bil kritičen tudi do premierjevega komentarja ob koncu seje, da je bilo zaslišanje izguba časa, "čeprav je udeležba na komisiji zakonska obveza, odgovarjanje pa ustavna obveza".

Sorodna novica Janša: Ob uvedbi epidemije je NIJZ-jev sistem za poročanje v realnem času deloval kot v 19. stoletju

Prva zaslišanja že jeseni

Premier Janez Janša je na nekatera vprašanja komisije, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ), odgovarjal že oktobra in novembra, ko je med drugim pojasnjeval delo vlade in sprejemanje odločitev o hitrem testiranju na novi koronavirus.

Komisija je želela zaslišati tudi Klemna Nicolettija, ki naj bi pred komisijo pričal že v začetku decembra, vendar se tudi tokrat zaslišanja ni udeležil. Kot so pojasnili v DZ-ju, je Nicoletti opravičil svojo odsotnost, Pavšič pa je napovedal, da ga bodo povabili na eno od prihodnjih sej.

Nicolettijevo podjetje Majbert Pharm je Sloveniji dobavilo prve večje količine hitrih antigenskih testov za množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom.

Že kmalu po dobavi so se pojavile prve težave glede testirnih paličic, v okviru preiskovalne komisije pa sta vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič in virologinja Metka Paragi, nekdaj zaposlena v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, povedali, da dobavljeni testi niso ustrezali strokovnim merilom za uporabo v presejalne namene oz. da so neučinkoviti in neustrezni.

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo strank LMŠ, SD, Levica in SAB začeta 27. oktobra 2020. Zajema čas od nastopa vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, torej od 13. marca 2020 do 29. marca 2021.

Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.