Predsednik vlade Janez Janša v pismu generalnega državnega tožilca Draga Šketo opominja, da smo v Sloveniji zadnje mesece priča "stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo". Državno tožilstvu pa po Janševem mnenju dogajanje pasivno spremlja in ga posredno celo spodbuja. "Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja in pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni," opozarja premier.

"Po mnenju tožilstva torej spodbujanje k množičnim umorom ni nekaj, kar bi se preganjalo po uradni dolžnosti, ampak zgolj na predlog prizadetih. Naj torej več kot 220.000 volivcev, ki so na zadnjih volitvah podprli zmagovalno SDS, posamično podaja predlog za pregon namesto pristojne institucije, ki ignorira ustavno in zakonsko ureditev?" se sprašuje Janša.

"Spoštovani gospod državni tožilec, iz zgodovine zadnjega stoletja je splošno znano, da so javnemu in organiziranemu hujskanju množic z gesli "Juden raus!", "Smrt fašizmu!" in podobnimi sledila pobijanja najprej posameznikov, nato pa celih skupin; vse do stopnjevanja v zločinih proti človeštvu in genocidu."

Tožilstvo molči kot riba v akvariju

Janša tudi meni, da so protestniki tudi grožnja ustavnemu redu: "Na različnih shodih v zadnjih mesecih je polno napisov in gesel, s katerimi se poziva k nasilni zrušitvi obstoječega ustavnega reda v Republiki Sloveniji. V skupinah, ki izražajo takšno namero, se javno pojavljajo in opredeljujejo tujci, ki pripadajo različnim ekstremističnim organizacijam v sosednjih in drugih državah, ki so znane po uporabi uličnega in drugega nasilja. Državno tožilstvo ob tem molči kot riba v akvariju."

Janša v pismu tudi ugotavlja, da nikjer po svetu, kljub množičnim in ponekod nasilnim protestom, "ni bilo mogoče zaslediti nekaj tako skrajnega, kot se dogaja pri nas: organizirane grožnje s smrtjo celotni demokratični politični opciji".

Šketa: Tožilstvo deluje učinkovito

Generalni državni tožilec Drago Šketa je v odgovoru na pismo glede protivladnih protestov zatrdil, da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom. K vladavini prava prispevajo z neodvisnim in avtonomnim delom, s katerim podpirajo pošteno, nepristransko in učinkovito izvajanje sodne oblasti.

Med drugim je dejal, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti. "Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji," je navedel. Ob tem je izpostavil delovanje delovne skupine glede obravnave problematike kaznivega dejanja.

Poudaril je, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. "To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakor koli drugače posegam v njihovo odločanje," je zapisal Šketa.

Izpostavil je tudi rimsko listino o evropskih pravilih in načelih za tožilce, ki poudarja, da morajo biti državni tožilci pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanja ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti.

"Državno tožilstvo je bilo in bo tudi v prihodnje zavezano k ažurnemu in strokovno argumentiranemu odzivanju na vsa tista ravnanja, ki so z zakonom določena kot kazniva zato, ker so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom vrednost in norm. S takšnim ravnanjem izpolnjujemo svoje poslanstvo in prispevamo k utrjevanju vladavine prava v naši državi," je prepričan Šketa.

Spomnil je na letna poročila o delu državnih tožilcev, ki po njegovih navedbah kažejo, da tožilci obravnavajo primere sovražnosti in spodbujanja nasilja, kažejo pa tudi, da se za pregon odločijo le takrat, ko presodijo, da so dejansko izpolnjeni zakonski znaki posameznega kaznivega dejanja.

Janša je v dopisu izpostavil tudi nekaj povezav na spletna mesta, za katere je presodil, da vsebujejo objave očitnih kršitev ustave in zakona z znanimi storilci. Šketa je premierjevo opozorilo odstopil v reševanje pristojnemu državnemu tožilstvu.

Tožilci morajo delovati samostojno

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je ob tem poudarila, da so organi odkrivanja in pregona pri svojem delu samostojni. Da mora tožilstvo svojo nalogo pregona opravljati popolnoma neodvisno od kakršnega koli političnega pritiska, so poudarili tudi v uradu predsednika republike.

Nekdanji tožilec, danes odvetnik Gorazd Fišer pa pravi, da je takšno pisanje politika namenjeno bolj promociji in ustvarjanju javnega mnenja. Če ga kaj moti, pa da ima na voljo določene mehanizme, na primer da sam prevzame pregon.

Janša je pismo poslal v vednost tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci, podpredsednikom vlade Aleksandri Pivec, Zdravku Počivalšku in Mateju Toninu, ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič, notranjemu ministru Alešu Hojsu in generalnemu direktorju policije Antonu Travnerju, ki sta medtem odstopila s svojega položaja.

Fajon: Janša sili v ustavno obtožbo

Voditeljica SD-ja Tanja Fajon je pismo Janeza Janše vrhovnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi označila kot zelo neprimerno, drzno in nesprejemljivo dejanje. Po njenem mnenju gre za še en napad na neodvisne institucije in za grob poseg v druge veje oblasti, kar jih sili tudi v ustavno obtožbo. O tej možnosti sicer z drugimi strankami še niso govorili.

"Očitno je to praksa te vlade in tej praksi moramo reči ne," je dejala Fajonova v povezavi z Janševim pismom Šketi. To po njenih navedbah ni prva tovrstna poteza predsednika vlade, ko zelo grobo posega v neodvisno sodstvo, organe pregona ali njihovo strokovno delo. Ob tem je omenila tudi spremno pismo zunanjega ministra Anžeta Logarja k poročilu o vladavini prava, ki da je bilo zelo ideološko in po mnenju Fajonove meče slabo luč na državo.

Ker gre za "grobo poseganje v samo delovanje vej oblasti", to po njenem prepričanju zahteva tudi presojo, ali vložijo ustavno obtožbo. O tem se sicer, kot je pojasnila, še niso pogovarjali z opozicijskimi partnerji. "Je pa gotovo to dovolj zrela zadeva, ki jo imamo Socialni demokrati na mizi," je dodala.

Ustavno obtožbo predsednika vlade lahko državnemu zboru predlaga najmanj 10 poslancev, kar pomeni, da poslanci SD-ja lahko to storijo tudi sami.

Druge stranke za zdaj še zadržane

V Levici so se o vložitvi ustavne obtožbe premierja pripravljeni pogovarjati, je dejal Matej T. Vatovec, ki pa je bil ob tem kritičen do soliranja SD-ja, saj da bi se morali uskladiti in vsebinsko pogovoriti. "V opoziciji smo dogovorjeni, da take velike teme, kar ustavna obtožba predsednika vlade gotovo je, najprej usklajujemo oziroma se o njih pogovarjamo, tako da se pravzaprav čudimo in nas preseneča, da za takšno veliko zadevo spet izvemo iz medijev," je za STA dejal vodja poslanske skupine Levice.

Poudaril je, da je cilj, da ta vlada čim prej odide. A se boji, da jih tovrstne poteze, kot je bila tudi ta poteza SD-ja, "samo oddaljujejo od tega cilja".

Tudi v SAB-u so za možnost ustavne obtožbe izvedeli iz medijev in poudarili, da še ne poznajo konkretnih predlogov. "Ko bodo znani, bomo sprejeli svojo odločitev," so odgovorili na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni pridružiti predlogu SD-ja o ustavni obtožbi. "Smo pa v SAB-u že večkrat povedali, da je edini način, s katerim lahko Slovenijo rešimo Janševe vlade, konstruktivna nezaupnica. To je edina pot do predčasnih volitev," so še dodali.

V LMŠ-ju so pojasnili, da možnosti ustavne obtožbe za zdaj ne komentirajo.