Poslancu Zaresa Tadeju Slapniku je generalna državna tožilka Barbara Brezigar pojasnila, da so dejanja zoper čast in dobro ime pregonljiva z zasebno tožbo. Slapnika je namreč zanimalo, ali bo tožilstvo zoper Janšo sprožilo kazenski pregon zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja in osramotitve. Brezigarjeva je še pojasnila, da je odločitev o morebitnem začetku kazenskega postopka na podlagi kazenske ovadbe ali drugačne zaznave suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v pristojnosti okrožnih državnih tožilstev, in ne gre za odločitev, ki bi jo sprejemal generalni državni tožilec.

"Pregon lahko tožilec sproži na predlog prizadetega"
Pregon kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime pa "če so dejanja storjena proti državnemu organu, občinskemu ali pokrajinskemu organu, proti uradni osebi ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem nujne službe v tem organu" začne državni tožilec, a le če prizadeti poda predloh za pregon, je še pojasnila Brezigarjeva.

Pregon se po uradni dolžnosti začne zaradi kaznivega dejanja osramotitve Republike Slovenije po 163. členu kazenskega zakonika, kar pomeni, da tožilec kazenski postopek začne, če prejme kazensko ovadbo zoper konkretno osebo in če obstajajo dokazi. Gre za kaznivo dejanje proti Republiki Sloveniji ali predsedniku republike v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. Osramotitev mora biti v tem primeru sumerjena v funkcijo predsednika republike, če temu ni tako, pa ne gre za to kaznivo dejanje.

Prvak SDS-a Janez Janša je predsedniku države Danilu Türku očital laganje, ko je dejal, da je za akcijo v Velikovcu letab 1979 izvedel iz medijev. Dokaze za te trditve namerava SDS predstaviti ta teden, so pa zaradi teh navedb trije koalicijski člani komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zahtevali sklic nujne seje komisije.