Fiskalna in davčna politika vlade je po oceni stranke SD neprimerna, na drugi strani pa ne zna izkoristiti priložnosti pri črpanju evropskih sredstev iz instrumenta za okrevanje EU-ja po koronski krizi. "Vlada v nasprotju z vsemi drugimi državami daje davčne odpustke," je danes v izjavi za medije opozoril predsednik strokovnega sveta SD-ja za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl in s tem spomnil na prejšnji teden objavljeni predlog sprememb davčne zakonodaje, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2022.

Učinek davčnih odpustkov v osnutkih sprememb treh davčnih zakonov je ocenil na približno 550 milijonov evrov. "To bo ob siceršnjih težavah nizke gospodarske rasti pomenilo, da se bo dolg povečal in Slovenija se bo zaletela v zid javnofinančnega dolga," je opozoril.

Na drugi strani pa Slovenija po njegovih besedah ne zna izkoristiti evropskih sredstev, ki se ji ponujajo v okviru instrumenta za okrevanje EU-ja po koronski krizi. Naša država lahko iz tega instrumenta pričakuje skupaj 5,2 milijarde evrov povratnih in nepovratnih sredstev, a Cvikl je opozoril, da od razpoložljivih 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev 2,5 milijarde evrov ne namerava izkoristiti.

To je razbral iz programa stabilnosti, ki ga je vlada skupaj z novimi zgornjimi mejami porabe javnih blagajn do leta 2024 sprejela prejšnji teden. Gospodarstvo potrebuje tako nepovratna kot povratna sredstva, je dejal Cvikl in dodal: "Vlada ne izkorišča priložnosti, ki jih daje spremenjena evropska politika, ki sledi drugačnemu, razvojnemu preboju."

Poslanec SD-ja Franc Trček je ob tem opozoril, da le nekaj dni pred iztekom roka za oddajo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj njegova vsebina uradno ni znana.

V SD-ju pričakujejo, da se bo prava razprava o razvojnem preboju Slovenije začela šele po tem, ko bo Evropska komisija s slabo oceno zavrnila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in nam poslala svetovalce. Pri tem so v SD-ju pripravljeni sodelovati, imajo tudi načrte, a kot je dejal Cvikl, so ti "drugačni od vladnih načrtov in predvsem zagotavljajo, da se ne zaletimo v zid visokega dolga".

Alenka Bratušek: Vlada izvaja finančno katastrofo

Vladi je po besedah predsednice SAB-a Alenke Bratušek v dobrem letu uspelo "razstreliti javne finance v popolno katastrofo" – Slovenijo je zadolžila zgodovinsko visoko, prihodnje leto pa se očitno obeta še udarec za upokojence. Ob načrtovanem povečanju izdatkov države se bodo namreč po izračunih fiskalnega sveta pokojnine morale znižati.

"Fiskalni svet je izračunal, da se bodo morale ob takih številkah pokojnine v letu 2022 znižati za 6,4 odstotka. Vlada usmerja puščice v tiste, ki si to najmanj zaslužijo," je dejala v izjavi za medije. Poudarila je, da v stranki to ostro obsojajo in bodo naredili vse, da se to ne zgodi. Bratušek je ob tem pozvala poslance DeSUS-a, da preprečijo zniževanje pokojnin.

Predlogu vlade o povečanju izdatkov države, ki ga obravnava odbor DZ-ja za finance, v petek pa ga bo na izredni seji potrjeval še DZ, je po besedah Bratušek sploh težko reči dokument. "To so naredili, ker jim zakon to veleva. Slovenijo so zadolžili zgodovinsko visoko, očitno se bo zadolževanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih," je opozorila.

Šircelj: Bojazni so odveč

Finančni minister Andrej Šircelj je bojazni o znižanju pokojnin na seji odbora za finance zavrnil. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je pojasnil, da so najprej s finančnega ministrstva res prejeli podatek o znižanju skupnega zneska pokojnin v letu 2022 za 6,4 odstotka, danes pa so neuradno dobili nove projekcije in te kažejo, da se bodo sredstva za pokojnine prihodnje leto zvišala za dva odstotka. Rast skupnih socialnih nadomestil pa je predvidena za 0,4 odstotka, kar je občutno manj kot v letih prek krizo, je dodal.

Slovenija je sicer po oceni Alenke Bratušek v hudih težavah. "Poleg zdravstvene in gospodarske imamo še krizo demokratičnih vrednot," je poudarila in ostro obsodila dogajanje v DZ-ju glede razporeditve mest v parlamentarnih delovnih telesih. "Si predstavljate, kaj bi delala trenutno vladajoča stranka, če bi bila situacija obrnjena? Mislim, da bi DZ že gorel," je prepričana. Meni, da se v demokratični državi kaj takšnega sploh ne bi smelo zgoditi.

Za srečanje s Pahorjem

V SAB-u zato po besedah Bratušek podpirajo srečanje predstavnikov parlamentarnih strank s predsednikom republike Borutom Pahorjem, zavedajo pa se, da morajo zadeve rešiti znotraj DZ-ja in vzpostaviti normalno, demokratično in zakonito stanje.

V SAB-u so danes, ob svetovnem dnevu Zemlje, v DZ tudi vložili zakon, s katerim želijo pospešiti uporabo javnega prevoza, s tem pa prispevati k čistejšemu okolju, zraku. Z zakonom želijo poleg medkrajevnega prometa brezplačne prevoze za upokojence zagotoviti tudi v mestnih prevozih. "Finančni učinki tega zakona so v vrednosti 3,8 milijona evrov. Ob 13 in več milijardah evrov načrtovanih odhodkov je to mala malica," je prepričana Bratušek.

Z zakonom želijo brezplačne prevoze v medkrajevnem prometu po celotni Sloveniji zagotoviti tudi za dijake in študente, ki sicer med letom kupujejo subvencionirane vozovnice.

Letos še za 800 milijonov višja poraba

Odbor DZ-ja za finance je medtem dal soglasje za povečanje letošnje proračunske porabe za 800 milijonov evrov. Vzrok je izključno v stroških spopada z epidemijo, je pojasnjeval finančni minister Šircelj. V opoziciji so medtem opozarjali na nevarnost poslabšanja javnofinančnega položaja. V naslednjih letih naj bi se izdatki zmanjševali.

Ker epidemija covida-19 še traja, vlada predlaga, naj bodo odhodki državnega proračuna letos za 800 milijonov evrov višji od tistih, ki jih je konec lanskega novembra določil DZ. Že četrtič spremenjen odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020–2022, ki ga bodo poslanci potrjevali na petkovi izredni seji, določa, da bo lahko država letos porabila največ 14,32 milijarde evrov.

Predvsem zaradi obsežnih protikoronskih ukrepov so slovenske javne finance lani ustvarile primanjkljaj v vrednosti 8,4 odstotka BDP-ja, kar je nekaj nižje od povprečja območja evra, je povedal minister Šircelj. Letos naj bi se primanjkljaj povzpel na 8,6 odstotka BDP-ja, nato pa naj bi se postopoma zniževal. Tako je zapisano v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2022–2024, s katerim je odbor prav tako soglašal. Leta 2022 naj bi se primanjkljaj znižal na 5,7 odstotka BDP-ja, leta 2023 na 3,8 odstotka BDP-ja in leta 2024 na 2,8 odstotka BDP-ja.

Šircelj je opozoril na veliko nepredvidljivost pri načrtovanju fiskalne politike, a kot je dejal, mora ta po mnenju Evropske komisije ostati spodbujevalna. Ukrepi za podporo gospodarski dejavnosti ne smejo biti prehitro umaknjeni, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje, na kar opozarjajo vse mednarodne institucije, je spomnil.

Zadržanost fiskalnega sveta

Fiskalni svet je do takšnih načrtov vlade zadržan. Vlada denimo v odlokih ni upoštevala učinkov davčne reforme, ki jo je finančno ministrstvo predstavilo prejšnji teden. "Tak način lahko označimo kot necelovito načrtovanje," je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Ugotovil je sicer, da vlada od leta 2023 dalje načrtuje nekaj bolj restriktivno fiskalno politiko, a se mu ti načrti ne zdijo realistični.

Predvsem pa je Kračun opozoril, da ugodni pogoji financiranja, ki danes omogočajo vzdrževanje primanjkljaja in dolga na visokih ravneh, zelo verjetno ne bodo trajali neskončno. Zato je pričakovati višanje stroškov servisiranja dolga in bilo bi zelo neugodno, če bi se ti stroški povečali čezmerno, je dejal.

Podobnega mnenja so v opoziciji. "Vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in netransparentno," je dejala Andreja Zabret (LMŠ) in takšno ravnanje označila za finančno huliganstvo. Slej ko prej bo v proračunu zmanjkalo denarja, morda za plače, zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, se je zbala.

Zaskrbljen glede položaja javnih financ je tudi Matjaž Han (SD). "Da se država dodatno zadolžuje še za 800 milijonov evrov, se mi zdi zelo, zelo slabo, primanjkljaj bomo le še povečali," je dejal. Spomnil je na predlagane davčne razbremenitve in nameravano uvedbo socialne kapice ter dejal: "Če bo vlada res vse to sprejela, potem gremo v 'maloro'."

Dušan Verbič (SMC) je medtem dejal, da je trenutni dolg obvladljiv. Marko Pogačnik (SDS) pa je tako kot že prej Šircelj pojasnil, da je vzrok za obravnavane številke covid-19. "Torej reševanje delovnih mest in gospodarstva," je dejal in ocenil, da tako naklonjenega in socialno usmerjenega proračuna, kot ga ima Slovenija, še ni bilo.