Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, bi SD-ju svoj glas oddalo 18,7 odstotka volivcev, največji opozicijski stranki SDS-u pa bi svoj glas namenilo 15,5 odstotka volivcev. Na tretjem mestu je SNS s šestimi odstotki glasov, sledijo pa še DeSUS (4,8 odstotka glasov), Zares (3,2 odstotka glasov), LDS (3,1 odstotka glasov) in SLS (2,9 odstotka glasov). Zunajparlamentarna stranka NSi pa je dobila 2,5 odstotka glasov.

Pri tem raziskovalci dodajajo, da ima SD med višje in visoko izobraženimi nadpovprečno podporo, SDS pa podpovprečno. S starostjo podpora SD-ju narašča, pri čemer je podpovprečna med tistimi z najnižjimi dohodki, nižjimi od 500 evrov.

Vlado podpira 48 odstotkov anketirancev
Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki so jo izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici med 30. novembrom in 2. decembrom, v njej pa je v telefonskih anketah sodelovalo 906 anketirancev, zdajšnjo vlado podpira 48 odstotkov sodelujočih, 46 odstotkov je ne podpira, šest odstotkov pa je izbralo odgovor ne vem.

Višje in visoko izobraženi večinoma menijo, da je delo vlade skladno z njihovimi pričakovanji, medtem ko drugi menijo, da je delo aktualnega ministrskega zbora slabše od pričakovanj. Nad delom vlade so razočarani v večji meri tisti z dohodki, nižjimi od 1.000 evrov.

5,4 odstotka anketirancev tako meni, da Pahorjeva vlada dela bolje od pričakovanj, za 47,2 odstotka pa je delo aktualne vlade pod pričakovanji. 41,1 odstotka sodelujočih v telefonskem anketiranju je presodilo, da je delo vlade skladno s pričakovanji, 6,3 odstotka pa jih je odgovorilo z ne vem.

Zahteve sindikatov uresničljive za 63 odstotkov anketirancev
Anketiranci so odgovorjali tudi na vprašanje o zahtevah sindikatov, ki so jih izrazili na protestih 28. novembra. Po mnenju 63 odstotkov anketirancev so njihove zahteve (med drugim zvišanje minimalne plače na 600 evrov) uresničljive, za neuresničljive jih je označilo 29 odstotkov sodelujočih, osem odstotkov pa je bilo neopredeljenih.

Če zahteve sindikatov ne bodo uresničene, bo po mnenju 44,2 odstotka sodelujočih za to "kriva" vlada. 19,9 odstotka meni, da bodo za to "krivi" delodajalci, za 5,6 odstotka pa sindikati. 22,1 odstotka krivdo za neuresničitev zahtev pripisuje gospodarskim razmeram, 3,4 odstotka anketirancev je odgovorilo z drugo, 4,8 pa ne vem.

Za gospodarsko uspešnost zaslužni delavci
46,5 odstotka anketirancev meni, da h gospodarski uspešnosti v največji meri prispevajo pridni delavci, 10,7 odstotka jih je odgovorilo, da so to investicije, 38,3 odstotka pa inovacije. 4,6 odstotka anketiranih je odgovorilo z ne vem.

Anketiranci so se izrekli še o zaposlitvah, pri čemer bi 58 odstotkov izbralo službo z nižjo plačo in manjšim tveganjem izgube zaposlitve, 32 odstotkov pa bi raje imelo službe z višjim plačilom, a hkrati večjim tveganjem. Za znatno bolje plačano službo se je 73,4 odstotka vprašanih pripravljenih dodatno usposabljati, 45,7 odstotka jih je pripravljenih pridobiti višjo stopnjo izobrazbe. 25,4 odstotka se jih je za boljšo službo pripravljenih preseliti v drugo regijo, 19,9 odstotka pa v drugo državo.

Za blaginjo boljša podjetja v državni lasti
Razvoj in blaginja slovenske družbe bi bila po mnenju 45 odstotkov vprašanih boljša, če bi bila večina gospodarstva v državni lasti, 41 odstotkov pa jih meni, da bi bilo bolje, da je gospodarstvo v zasebni lasti. Večina - 64 odstotkov - je tudi menila, da v Sloveniji ni širokega soglasja o viziji razvoja, nasprotno pa meni 24 odstotkov.