Poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec je v imenu poslanske skupine ZL-ja v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - predvsem zato, da se "definicija zakonske zveze ne omejuje več z osebami različnega spola, ampak postane samo še zveza dveh oseb". Na podlagi tega pa se izenačijo tudi vse pravice, ki jih imajo poročeni pari različnega spola.

Želja predlagateljev je vzpostavitev enakih pravic za vse v družbi, "kar bi morali narediti že zdavnaj", je za MMC dejal Vatovec. Predlagatelji menijo, da bi s sprejetjem tega predloga odpravili protiustavno stanje, saj ustava zapoveduje enak dostop do pravic ne glede na osebne okoliščine, istospolni pari pa enakega dostopa do pravic v trenutni pravni ureditvi nimajo.

Spremembe odpravljajo registracijo
Predlog spreminja štiri člene zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zakonsko zvezo pogojujejo z zvezo moškega in ženske. Obenem pa bi s sprejetjem predlaganih sprememb prenehal veljati tudi zakon o registraciji istospolnih partnerskih zvez, tako da bi registrirani pari, če bi izrazili to željo in obenem izpolnjevali vse pogoje za zakonsko zvezo, to lahko na podlagi registracije tudi sklenili in s tem pridobili vse pripadajoče pravice.

S tem predlogom pri Združeni levici v veliki meri sledijo ureditvi iz predlaganega družinskega zakonika, ki je bil leta 2012 predmet referenduma, na katerem je 55 % volivcev zakon zavrnilo. "Če se omejimo le na pravice istospolnih skupnosti, je predlog skoraj identičen tistemu iz leta 2012," je povedal Vatovec in dodal, da bo treba druga vprašanja iz družinskega zakonika še urediti.

S sprejetjem novele bi se po oceni Vatovca tudi razprava okoli družinskega zakonika, ki ga trenutno ministrstvo pripravlja, razbremenila vsega ideološkega naboja. Ob referendumu leta 2012 je bilo največ javne pozornosti usmerjene prav v izenačevanje istospolnih skupnosti. Obenem so v Združeni levici naklonjeni temu, da bi bili istospolni pari enako obravnavani tudi pri posvojitvi otrok.

Lobnik: Najbolj preprosta pot do enakopravnosti
Predlog pozdravlja tudi sociolog in aktivist Miha Lobnik, ki meni, da je to najbolj preprosta pot do enakopravnosti oziroma do ureditve, ki jo pozna več zahodnoevropskih držav. "Poleg pravic, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze, so pomembne tudi pravice, ki veljajo za zunajzakonske partnerje. Med geji in lezbijkami je, tako kot v celotni populaciji, veliko parov, ki več let živijo skupaj, pa se ne nameravajo poročiti."

Registrirani istospolni pari sicer imajo nekaj podobnih pravic kot poročeni, vendar ne vseh, medtem ko istospolni pari, ki registracije niso opravili, sploh nimajo nobenih pravic, opozarja Lobnik in dodaja, da predlog zakona prinaša v naš pravni red načelo enakopravnosti, kot ga poznajo države zahodne Evrope.

Bojazen pred množičnim posvajanjem neutemeljena
Lobnik ocenjuje, da bi ob sprejetju predloga istospolni pari lahko tudi kandidirali za posvojitev otrok, "a to je le začetni korak v kompleksen postopek posvojitve, kjer se gleda predvsem na koristi otroka in velja tudi za pare različnega spola". V Sloveniji je sicer najpogostejša praksa, da partnerica postane posvojiteljica biološkega otroka svoje partnerice.

Sicer pa Lobnik dodaja, da imajo države, ki so omogočile posvojitev otrok istospolnim parom, razmeroma skromno število posvojitev. "Tisti istospolni pari v Sloveniji, ki si otroka želijo, ga tudi že imajo, zato gre tu bolj za uveljavljanje načela enakopravnosti. Ne bo pa taka možnost znatno izboljšala naše demografske slike. To so samo fantazije."

Bo SMC sledil zavezam do ALDE-ja?
Čeprav je še leta 2012 prav izenačevanje pravic istospolno usmerjenih zasenčilo večji del razprave o družinskem zakoniku, pa ima tokratni predlog, ki ga bo državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku, obetavnejšo možnost uspeha. V ZL-ju ocenjujejo, da so predlogu naklonjene tudi druge stranke z izjemo SDS-a in NSi-ja. Računajo tudi na podporo SMC-ja, ki je ob priključitvi k ALDE-ju obljubil, da se bo izrekel do problematike istospolno usmerjenih, saj je ALDE močan zagovornik njihovih pravic.
Iz poslanske skupine SMC-ja pa so nato sporočili, da podpirajo pobude za izenačitev pravic istospolnih partnerjev s heterospolnimi in s tem spoštovanje enakih možnosti za vse. "V tem tednu bomo tej tematiki namenili posebno pozornost tako znotraj koalicije kot tudi v PS-ju SMC-ja, kjer se bomo sešli s predstavniki LGBT-skupnosti," so še zapisali.

SD predlog podpira, DeSUS neodločen
Kakšno stališče pa imajo poslanske skupine do predloga Združene levice? Poslanska skupina SD-ja predlog pozdravlja in podpira ter obenem dodaja, da so v SD-ju enakopravnost, ki ne dopušča z ustavo neskladnega razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin, že skušali doseči s sprejetjem družinskega zakonika, ki je bil pozneje na referendumu zavrnjen.

Poslanska skupina DeSUS-a do predloga še ni zavzela uradnega stališča, "to bo namreč tema naslednjega sestanka poslanske skupine", so nam sporočili iz stranke in obenem dodali, da mnenje o tem vprašanju znotraj poslanske skupine ni enotno, "so pa podprli skrajšan postopek obravnave".

NSi in SDS spremembam nasprotujeta
Predlogu pa nasprotujeta NSi in SDS. Iz NSi-ja so nam sporočili, da predloga ne bodo podprli, saj "rešitve, ki jih zakon ponuja, niso v skladu s programom NSi-ja in vrednotami, ki jih zagovarjajo".

SDS pa v odgovoru poudarja, da so stališča stranke v povezavi z družinskim pravom znana in nespremenjena od razprav ob referendumu o družinskem zakoniku. Predloga ne bodo podprli, ker spreminja definicijo družine, česar pa v SDS-u ne podpirajo. Obenem poudarjajo, da je ustavno sodišče naložilo odpravo neskladja z ustavo 22. člena zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ne pa sprememb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Obenem pa je ustavno sodišče določilo, da se do odprave neskladja za dedovanje uporabijo enake določbe, kot veljajo za zakonce, še dodajajo v SDS-u. Obenem pa so zapisali še, da so sami že v letu 2009 dvakrat vložili v zakonodajni postopek predlog, ki bi neskladje z ustavo zakona o registraciji istospolne partnerske zveze odpravil, a ga je takratna koalicija obakrat zavrnila.

ZaAB: Diskriminacijo moramo v celoti odpraviti
Zavezništvo Alenke Bratušek je napovedalo podporo predlogu Združene levice, obenem pa pozdravilo tudi odločitev, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku, saj so prepričani, da na tem področju zaostajamo za primerljivimi državami.

Obenem v zavezništvu dodajajo, da je bistvena prednost predloga ZL-ja pred predlogom zakona o partnerski skupnosti v tem, da je pri zadnji skupnost dveh žensk in dveh moških sicer pravno izenačena z zakonsko zvezo, medtem ko predlog ZL-ja zakonsko in zunajzakonsko zvezo opredeli neposredno ne glede na spol. V ZaAB-u še dodajajo, da si bodo prizadevali za sprejetje take rešitve, ki bo v celoti odpravila diskriminacijo istospolnih partnerstev in družin.