Družbena omrežja so že nekaj let idealno orodje za širjenje sovražnega govora in lažnih novic, a tudi razprava uglednih strokovnjakov, ki jo je pred dnevi organiziral programski svet naše medijske hiše, je razgrnila različno razumevanje širine problematike lažnih novic in sovražnega govora.

Problem lažnih novic in sovražnega govora je pretiran in zlorabljen, meni visokošolski profesor, informatik in nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk: "Pretiravanje z lažnimi novicami ustreza starim medijem in starim političnim strankam, da ohranjajo tržne in volilne deleže."

Skrajno nenavadno je, da resno razpravljamo o lažnih novicah, ker ta pojem ne obstaja, opozarja strokovnjakinja za medije Sandra Bašič Hrvatin: "Lažne novice so laž, ne vem, kdaj smo kot družba prišli v položaj, da o lažeh govorimo, kot da bi bile resnične."

Je omejevanje govora cenzura?
Bašič Hrvatinova bi sovražni govor omejila, kar po njenem mnenju ne bi bila cenzura, saj je nujno govor, ki prizadene človeka, pristriči: "Zavzemam se za to, da sta svoboda izražanja in svoboda govora omejeni s pravicami drugih ljudi in da regulacija te svobode izražanja v nobenem primeru ne more biti cenzura."

"Lažne novice in sovražni govor imajo manjši vpliv tam, kjer obstaja zaupanja vreden pluralen medijski prostor, naloga javne RTV je prav zagotavljanje takšnega prostora," je dodal Turk.

Ščuvanje k sovraštvu in terorizmu
Tožilstvo opozarja, da nima pooblastil za pregon vseh žaljivih vsebin, ki jih posamezniki objavljajo na primer na spletu, ampak te vsebine presoja na podlagi vpliva, dosega in namena avtorja. Evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah pa nalaga ponudnikom avdiovizualnih storitev na spletu, da brišejo zapise, ki ščuvajo k sovraštvu, terorizmu.

"Ne gre za to, da bi platforme morale predhodno filtrirati vsebine, ampak bi morale sprejeti takšne ukrepe, ki bi preprečevali nalaganje vsebin," kot enega izmed ukrepov na evropski ravni za zajezitev sovražnega govora na spletu izpostavlja Irena Ostrouška z ministrstva za kulturo.