Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) naj bi na začetku decembra kazensko ovadila nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, in sicer zaradi njunega pričanja na preiskovalni parlamentarni komisiji, ki se ukvarja s pritiski na policijo, kjer naj bi izdala tajne podatke v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov, je poročal novinar Radia Slovenija Robert Škrjanc.

Sorodna novica Sova naj bi kazensko ovadila Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava

Takšni so bili namigi Sove, ki je v odgovorih na vprašanja Radia Slovenija uporabljala birokratsko latovščino, češ kako so vsi, ki so seznanjeni s tajnimi podatki, odgovorni za njihovo varovanje in kako morajo ob vsaki kršitvi na Sovi ukrepati.

Ker sta Tatjana Bobnar in Lindav spadala pod pristojnost Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je Radio Slovenija najprej preverjal tam. Ker na SDT-ju o tem niso vedeli ničesar, je Sova Radio Slovenija usmerila na ljubljansko okrožno tožilstvo, kjer pa prav tako o tem niso vedeli ničesar. Na Sovi so se sicer potem nekoliko potegnili nazaj in v sporočilu zapisali, da predlog, kje naj mediji preverjajo, še ne pomeni, da so na tožilstvo kar koli dali, da pa zaradi stopnje tajnosti več pojasnil ne morejo podati. Zdaj je jasno, da očitno z ovadbo ni bilo nič, je poročal Škrjanc.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je opravila nadzor na Sovi, takega dokumenta ni našla, tudi med tajnimi dokumenti ne. Po pregledu dokumentacije je ugotovila, da na Sovi dokazov o podani ovadbi ni in da taki papirji ne obstajajo. "Sova z nekim dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje, ali je bila kazenska ovadba oziroma naznanilo vloženo, ne razpolaga. Informacijski pooblaščenec tudi ni ugotovil, da bi bilo gradivo v povezavi s tem pri Sovi označeno kot tajni podatek po zakonu o tajnih podatkih, čeprav Sova seveda to možnost ima," je izjavila.

Na to tajnost so se na Sovi ves čas sklicevali v vseh odgovorih na vprašanje Radia Slovenija. Seveda pa to ne pomeni, da kakšne ovadbe ni, pravi Prelesnik. "To seveda ne pomeni, da bodisi ovadba bodisi naznanilo ni bilo vloženo pozneje, torej po 19. januarju, ali morebiti dano ustno, lahko pa bi jo vložil tudi kakšen drugi organ ali fizična oseba. V to se informacijski pooblaščenec v tem postopku ni smel spuščati."

Se pa zastavlja vprašanje, zakaj Sova že decembra preprosto ni zanikala informacij o ovadbi. Tako pa imamo občutek, da je šlo zgolj za zavajanje, ki naj bi pomagalo predsedniku vlade pri očitkih vpletanja v datum aretacije ruskih vohunov, je poročal novinar Škrjanc.

Zagovornika: Zloraba Sove z namenom diskreditacije

"Iz postopka, ki ga je izvedel informacijski pooblaščenec pri organu, namreč ne izhaja, da je bila ta ovadba oziroma naznanilo vloženo," sta sporočila zagovornik Bobnarjeve Luka Švab in zagovornik Lindava Gregor Verbajs. Po njunem mnenju je bila tako objava v medijih namenjena zgolj diskreditaciji njunih strank. Ob tem sta po njunih besedah posebej skrb vzbujajoča "manipulacija in sum zlorabe državnega organa, kot je Sova, za obračun s posamezniki", kar je v demokratični družbi, ki prisega na vladavino prava, popolnoma nedopustno. Odvetnika sta napovedala, da bosta uporabila vsa pravna sredstva za zaščito pravic in dobrega imena ter časti obeh vpletenih oseb, piše Slovenska tiskovna agencija.

Sova je danes (ponedeljek) glede na očitke zagovornikov dodatno sporočila, da agencija nikoli ne komentira (niti ne potrdi niti ne zanika) zadev, ki še niso končane in se nanašajo na njeno delovno področje; enako pa velja tudi za morebitne postopke drugih organov, še poroča STA.

Ali lahko poteka kak drug postopek?

Ali bi lahko v tej zadevi sicer potekal postopek, začet tudi po uradni dolžnosti ali na podlagi naznanila ali ovadbe katerega drugega prijavitelja, še ni jasno. Slovenska tiskovna agencija sicer na nekatera pojasnila specializiranega tožilstva o tem še čaka. Tudi o informaciji, da naj bi po nekaterih neuradnih informacijah preiskovana komisija že lani novembra prejela zaprosilo SDT-ja za posredovanje zvočnega zapisa zaslišanja z zaprtega dela seje zaradi obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. Že decembra so na tožilstvu in policiji sicer za STA in N1 pojasnjevali, da v skladu z zakonom o tajnih podatkih ne morejo in ne smejo komentirati primerov, ki so povezani s tajnimi podatki.

Sorodna novica Bobnar: Golob je zahteval nedopustna ravnanja. Lindav: Pričakujem tudi zaslišanje Milovića.

Predzgodba

Tatjana Bobnar je, ko je še bila ministrica za notranje zadeve, obtožila predsednika vlade Roberta Goloba, da se vmešava v kadrovske postopke na policiji oziroma da je "povrnitev zaupanja" pogojeval z odpustitvijo določene osebe, in odstopila s položaja. Obtožb se je lotila preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje vpletanje politike v delo policije. Na njej sta pričala tako Tatjana Bobnar kot Lindav. Po podatkih, ki so pricurljali v medije, naj bi na zaprtem delu seje govorila tudi o tem, da naj bi se Golob osebno zavzel za preložitev aretacije domnevnih ruskih vohunov z novembra na december. Golob in Sova sta sta obtožbe zavrnila.

Sorodna novica Čaleta o operativno-taktičnih razlogih za zamik aretacije: Težko bi rekel, da so hudo strokovni

Zadevo je obravnavala tudi parlamentarna Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in ugotovila, da je bilo okno za aretacijo odprto med 28. novembrom in 10. decembrom. Kadivnik je predlagal, da se izbere 5. december, kot razlog pa navedel "operativno-taktične razloge" oziroma vpliv na referendum in drugi krog lokalnih volitev.

Nato so zaokrožile neuradne informacije, da naj bi Tatjana Bobnar in Lindav na zaprtem delu seje preiskovalne komisije izdajala tajne podatke. Tedanji predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut je direktorju Sove Kadivniku, ki bi moral pred komisijo pričati, omogočil, da se je seznanil z vsebini pričanja in z vsemi očitki, ki sta jih izrekla na njegov račun. Po medijih so nato zakrožile informacije, da naj bi Sova kazensko ovadila Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, česar pa na Sovi niso ne potrdili ne zanikali.

Lamut je odstopil – po lastnih besedah iz zdravstvenih razlogov. Nadomestil ga je Aleš Rezar, ki po poročanju Radia Slovenija velja za še zvestejši kader Goloba in Gibanja Svoboda.

Domnevna ruska vohuna, ki so ju prijeli 5. decembra 2022, sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani, po navedbah zunanje ministrice Tanje Fajon sta bila agenta ruske tajne službe. Novica je zakrožila januarja lani.