Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je potrdilo poročanje MMC-ja in objavilo "študijo", ki jo je junija naročilo pri Elesu. Manj kot pol ure pozneje je dokument v javnost poslal tudi Eles. Študijo se je v zadnjih dneh pogosto omenjalo v razpravah o JEK-u 2, saj naj bi dokazovala, da je scenarij z dvema jedrskima elektrarnama dvakrat cenejši kot zgolj 100-odstotna raba obnovljivih virov energije. Kar sicer drži, hkrati pa analiza, ki jo je skupaj s sodelavci izdelal direktor Elesa Aleksander Mervar, kaže, da je najcenejši scenarij tisti brez podaljšanja življenjske dobe NEK-a in novega JEK-a 2.
Mervar je v svojih izračunih preverjal 12 scenarijev preskrbe Slovenije z električno energijo v letu 2050 skupaj z njihovimi ekonomskimi učinki. Po njegovih izračunih bi se, če upoštevamo le naložbene stroške, ekonomsko res najbolje izšel scenarij s podaljšanjem obratovanja obstoječe jedrske elektrarne do leta 2063, z gradnjo JEK-a 2 in priklopom za dobrih 3000 megavatov sončnih elektrarn. Vendar je Mervar že v ponedeljek na javni tribuni opozoril: "Glede naložbenih izdatkov je najugodnejša varianta JEK 2 z NEK-om do 2063, ker ne potrebuje toliko vlaganj v omrežje in ne potrebuje toliko baterij. Ko pa začnemo dodajati stroške delovanja, vzdrževanja, energentov itn., pa postaja vedno ugodnejša varianta, ki gre v smeri obnovljivih virov, ker povzroča relativno malo stroškov." Drugi najugodnejši scenarij, ki upošteva predvsem stroške začetne naložbe v energetske objekte, je podaljšanje obratovanja NEK-a do 2063 in priklop za 7000 megavatov sončnih elektrarn. Tretji pa delovanje NEK-a do leta 2043 in za 8600 megavatov sončnih elektrarn.
"Najcenejši scenarij tisti brez NEK-a in JEK-a 2"
Če pa so poleg naložbenih stroškov upoštevani še stroški delovanja in vzdrževanja energetskih objektov, se razvrstitev scenarijev od najcenejšega do najdražjega nekoliko spremeni. V tem primeru bi bil, kot smo poročali na MMC-ju, najcenejši scenarij tisti brez dodatnega podaljšanja NEK-a in gradnje JEK-a 2 (slabih 40 milijard evrov) z intenzivno rabo obnovljivih virov, kot ga predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt. Sledi scenarij s podaljšanjem delovanja NEK-a do leta 2063 in brez JEK-a 2 (41,5 milijarde evrov), nato scenarij z JEK-om 2 in podaljšanim obratovanjem NEK-a (55 milijard evrov). Kot najdražja sta na 91 milijard evrov ocenjena scenarija s samo 100-odstotnimi obnovljivimi viri. Pri čemer se med MOPE-jem in Elesom pojavljajo razhajanja v uporabi izraza "100-odstotni OVE-scenarij".
Na Elesu navajajo, da scenarij 100-odstotnih obnovljivih virov "ni niti realen niti izvedljiv" ter z vidika elektroenergetskega sistema in ekonomike "nesmiseln". A je treba poudariti, da Mervar med OVE ne uvršča črpalnih hidroelektrarn in električne energije iz praznjenja baterij. Na MOPE-ju pa dodatno pojasnjujejo, da se najcenejši scenarij (brez podaljšanja NEK-a in brez JEK-a 2) najbolj približa scenariju, ki je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu opredeljen kot "100-odstotni OVE".
"Ta predvideva uporabo zemeljskega plina v prehodnem obdobju, ki se v naslednjih desetletjih postopoma nadomešča s povečevanjem deleža obnovljivih plinov, in seveda tudi z uporabo integriranega notranjega trga. Rezultati so primerljivi z rezultati NEPN-a, ki jasno pokažejo, da samo s sončnimi elektrarnami in posledično potrebnimi bistveno večjimi zmogljivostmi hranilnikov in vlaganji v omrežje, ne moremo zagotoviti konkurenčne oskrbe z električno energijo v Sloveniji in je rešitev treba iskati v uravnoteženi mešanici različnih tehnologij OVE, tudi plinskih," so zapisali na MOPE-ju.
Da gre predvsem za različno uporabo terminologije, kaže tudi sporočilo Elesa, da Mervar podpira "uravnotežen OVE-scenarij". Torej rabo obnovljivih virov s kombinacijo hranilnikov, proizvodnjo zelenega vodika in s strateškimi rezervami plinskih elektrarn za premoščanje morebitnih kriz v evropskem elektroenergetskem sistemu. "Podpiram premišljen 'nizkoogljični scenarij'," Mervar sklene v svoji analizi.
Študija v središču spora med Levičarjem in Kumrom
Elesova študija je še pred objavo razkrila tudi kritična neskladja med ožjimi sodelavci premierja Roberta Goloba s področja energetike, Danijelom Levičarjem, državnim sekretarjem za nacionalni jedrski program, ki ne skriva svoje podpore JEK-u 2, in okoljskim ministrom Bojanom Kumrom.
Del politike, ki se je najprej zavzemal za posvetovalni referendum o JEK-u 2, nato pa ga je umaknil, med razlogi za umik navaja, da volivci niso bili dovolj dobro obveščeni, da bi se na referendumu lahko avtonomno in odgovorno odločali. Pri tem pa nimajo v mislih pomanjkanja ključnih informacij o projektu JEK 2, temveč informacije o alternativnih scenarijih. "Te informacije so bile na voljo. Na žalost so že več kot dva meseca na MOPE-ju. Zakaj niso bile objavljene, ne vem," je za TV Slovenija v sredo glede Elesove študije dejal Levičar.
Minister Kumer je na te očitke odvrnil, da je bilo referendumsko vprašanje osredinjeno le na JEK 2 in ni omenjalo alternativ. "MOPE pa je državnega sekretarja, ki je aktivno sodeloval pri sestavi vprašanja, ves čas opozarjal, da nimamo dovolj informacij ne za JEK ne za alternativne scenarije," je pojasnil Kumer. Poleg tega naj bi Elesova analiza po njegovih besedah do ponedeljka nosila stopnjo zaupno. "Takoj po umiku stopnje zaupnosti smo jo poslali v pregled strokovnim službam, tudi konzorciju na Institutu Jožef Stefan. Verjamem, da bodo vse relevantne informacije zelo hitro na voljo javnosti, in sploh ne razumem tega poziva," je v sredo dejal Kumer.
MOPE: "Ničesar nismo skrivali"
"Ministrstvo ni nikoli ničesar skrivalo, očitki o tem, da analize gospoda Mervarja nismo objavili zaradi interesa po prikrivanju informacij, ki bi bile relevantne za odločanje o projektu JEK 2, so neutemeljeni," so danes, ob objavi študije, zapisali na MOPE-ju.
Prepričani so, da analiza ne bi bistveno vplivala na referendumsko kampanjo, ki se sicer še ni niti začela. "Na referendumu se tudi ne bi odločali o potencialnih scenarijih za energetsko oskrbo Slovenije, temveč o izvedbi konkretnega projekta, informacije iz omenjene analize nikakor ne bi mogle prispevati k boljši informiranosti državljanov o projektu JEK 2." Kot dodajajo, se lahko dolgoročni jedrski scenarij realizira tudi brez JEK-a 2, na primer s podaljšanjem življenjske dobe NEK-a do leta 2063 ali z izgradnjo majhnih modularnih reaktorjev. "Zavračamo torej očitke, da bi dosedanja neobjava dokumenta, ki je osebna analiza enega energetskega strokovnjaka, in ni bila recenzirana, lahko bistveno izboljšala informiranost državljanov o projektu JEK 2, saj temu niti v osnovi ni bila namenjena," so še zapisali.
Na objavo analize se je odzval tudi državni sekretar Danijel Levičar in dejal, da jo je z veseljem pričakoval. Po njegovem mnenju bi morala biti objavljena vsaj mesec ali dva pred referendumom o JEK-u 2. "Ko pogledamo referendumsko vprašanje, sta mogoča odgovora da in ne. Odgovor ne s sabo nosi nekatere posledice, in sicer da se državljani odločijo za alternativni scenarij," je dejal in dodal, da je vesel objave analize tudi zdaj, ko referenduma ne bo, saj je prav, da se državljani seznanijo z obstoječimi možnostmi, navaja STA.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sicer analizo 100-odstotnega OVE-scenarija v elektroenergetskem sektorju za Slovenijo za leto 2050 pri Elesu med drugim naročilo zaradi kritik OVE-scenarija, kot je predstavljen v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem naj bi se odzvali na številne pobude tako nevladnikov, ki zagovarjajo stoodstoten scenarij OVE-jev, kot zagovornikov jedrske energije. MOPE je od Elesa želel izvedeti predvsem, kakšen bi moral biti vložek v tiste obnovljive vire, ki bi zagotavljali pasovno električno energijo, torej v rabo lesne biomase, bioplina, geotermalne energije ter hranilnikov. "Da bi lahko pokrili razliko, ki jo naredi t. i. jedrski scenarij. Gre torej za identificiranje dodatnih potreb, v katere bi morali investirati, če ne bi investirali v JEK 2," so še pojasnili na MOPE-ju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje