Piratska stranka je zoper ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra vložila prijavo na KPK. Očitajo mu zadrževanje objave Elesove študije o različnih možnostih preskrbe Slovenije z elektriko, ki jo je spisal direktor Elesa Aleksander Mervar.

Sorodna novica Na KPK-ju prijava zoper ministra Bojana Kumra zaradi pozne objave Elesove analize

Gosta Odmevov sta bila minister Bojan Kumer in Aleksander Mervar. Z njima se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Na mizi ste imeli analizo, ki bi jo volivci morali poznati, da bi se sploh lahko odločali o različnih možnostih. Namesto tega smo dobili razpravo, ali smo za ali proti JEK-u. Kakšne konsekvence boste potegnili, ker volivci nismo bili dobro informirani.

Bojan Kumer: Če pogledamo referendumsko vprašanje, ki je bilo zavajajoče, sugestibilno in že nekaj mesecev so civilnodružbene organizacije, tudi strokovna javnost, dejansko opozarjali, da vprašanje ni pravilno. Ta analiza ni bila narejena za referendum, ampak je bila narejena kot dopolnilo scenarija nacionalnega energetskega podnebnega načrta, kjer smo mi tik pred tem, da ga sprejmemo do konca letošnjega leta. Zahvaljujem se direktorju Elesa, da je to breme vzel nase. Vloženega je bilo ogromno dela. Konec koncev gre samo za eno analizo, za nekaj kalkulacij, ki pripomorejo razčistiti, kaj je bilo zapisano v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.

Vi ste to naročili junija, avgusta ste dobili na mizo. Volivci smo bili brez alternativ, vi ste pa imeli na mizi študijo gospoda Mervarja in je niste dali v javnost. Šele ko se je Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu premierja Roberta Goloba, na eni od okroglih miz zgrozil, "kako nimate informacij, jaz vem za eno, ki jo ima na svoji mizi gospod Mervar", smo začeli ugotavljati, da imamo na voljo v bistvu te različne opcije. Zato bi vas še enkrat vprašala, kakšne konsekvence boste potegnili?

Bojan Kumer: V spomladanskih mesecih se je dogajal proces oblikovanja referendumskega vprašanja. Veliko civilnodružbeno organizacij je obveščalo, kaj vse je narobe s tem vprašanjem. Sam sem bil tudi med njimi. Mi smo jih slišali, jih povabili na sestanek, dobili smo njihove zahteve in te zahteve smo v dopisu pretvorili kot usmeritve Aleksandru Mervarju. Študija, tista, ki smo jo dobili v mesecu avgustu na mizo, je bila šele prva različica z oznako zaupno in ko smo razčistili, kaj je notri v tej analizi in česa ni.

Dva meseca ste razčiščevali, preden ste umaknili oznako zaupno?

Bojan Kumer: Trajalo je nekaj tednov. Direktor Elesa vam bo zagotovo povedal, da je obdelal več kot devet milijonov podatkov, to ni malo.

Ampak to je delo gospoda Mervarja. Vi se je dva meseca niste dotaknili, preden ste umaknili oznako zaupno?

Bojan Kumer: Bilo je ogromno različic. Tudi sami smo kar nekaj teh različic morali pogledati, ko smo opozorili avtorja študije, kaj vse noter ni zajeto, pri tem je bil popolnoma svoboden, kaj lahko popravi, česa ne, je sam videl, da so določeni popravki potrebni. Ko je bila na našo pobudo oznaka stopnja zaupnosti umaknjena, takoj v tistem tednu, smo študijo objavili.

22. avgusta ste dobili študijo gospoda Mervarja. Na dan, ko je bil referendum odpovedan, ko se je SDS odločil, da bo predlagal umik referendumskega predloga, takrat ste šele umaknili oznako zaupno.

Bojan Kumer: 23. oktobra. Mi smo zaprosili že pred tem, umaknjeno je bilo ob koncu tedna, potem pa je še kar nekaj dela, da se ta študija objavi takšna, kakršna se mora objaviti.

Sorodna novica Kaj razkriva "študija", ki jo je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naročilo pri Elesu?

Aleksander Mervar, gotovo ste čutili to odsotnost informacij v javnosti. Zakaj ste, kot vam očitajo Pirati, dali so očitek celo suma poneverbe podatkov, potem svojo analizo in študijo še spreminjali in zakaj je bila na njej oznaka zaupno.

Aleksander Mervar: Ta navedba predstavnika Piratov je naravnost smešna. Treba je vedeti, da je to moje avtorsko delo, lahko počnem z njim, kar hočem, oznako zaupnost sem dal sam. Zakaj? Ker nisem delal tega iz političnih vzgibov, niti nisem delal tega z vidika fanatikov obnovljivih virov ali pa fanatikov jedrske energije. Hotel sem dokazati tisto, kar me moti, odkar delam v slovenski elektroenergetiki, in to je neresnica, ki se pojavlja v krogih.

Vsak zagovarja svojo varianto, druga ni dobra in tako naprej. Dva dokumenta sta bila objavljena, ob koncu tedna sem, tako kot je minister povedal, umaknil oznako zaupno. Zakaj sem jo dal gor? Zaradi tega, ker nisem hotel, da se naredi to, kar se dogaja. To ni bil dokument, da bi ga dajali v javnost in da bi javnost o tem razpravljala. To je bil dokument politični ali pa izvršni veji oblasti, da se bo lažje odločila, za kako strategijo vnaprej. Ker smo še zelo daleč od kakršne koli strategije v prihodnje.

Vsi smo govorili, kje so alternative. Ne more biti, da nam politika postavlja samo vprašanje, ali ste za JEK 2 ali niste za JEK 2. Medtem ko vemo, da se svet pogovarja o obnovljivih virih, da se pogovarja o zemeljskem plinu. Vi ste to študijo imeli. Vi ste gospod na energetskem področju in vaša beseda nekaj velja in ta študija do nas ni prišla. Vaše znanje do nas ni prišlo, prihaja zdaj, ko referendum v bistvu sploh ni več aktualen. Če se ne motim, boste jutri te izsledke predstavili javnosti.

Aleksander Mervar: V torek sem sklical v našem tehnološkem centru Beričevo strokovno delavnico, predvsem za strokovno javnost in tudi za medije, ker to je dosti težka vsebina, ne morem je na hitro predstaviti v vaši oddaji. Vsakemu predlagam, da si naj prebere tretje poglavje, ker je to javno objavljeno, kjer je opisana analiza SWOT. Ni scenarija, ki nima tveganj, to sem tudi nekajkrat povedal. V tem trenutku, če bi bil predsednik vlade ali pa minister, se za JEK 2 ne bi upal odločiti, čeprav sem privrženec jedrske energije, ker ni bilo podatkov. Enako se ne bi upal odločiti, da gremo zdaj množično samo v obnovljive vire. Niti za prvi niti za drugi scenarij nimamo vseh podatkov. Moj cilj je bil, da se gre pri tem v strokovno razpravo in da vidimo. Zaradi tega imamo čas do 2028. Ne vemo, kaj bo z malimi modularnimi reaktorji. Ne vemo, ali bo zeleni vodik res tisto, kar nekateri, predvsem v Nemčiji, pričakujejo. Moja osebna ocena je, da ne.

Ko ste vi napisali prvo različico, tisto, ki je bila zaupna do 23. oktobra, ste sami označili različico, samo obnovljivi viri niso realni za Slovenijo. Stoodstotni scenarij. Tisti, ki se na stvari dobro spoznajo, pravijo, da ste se s temi popravki začeli vedno bolj približevati temu, kar je minister Kumer napisal v nacionalni energetski načrt, da postajajo obnovljivi viri pač tudi za vas zmeraj sprejemljivejša stvar. Ali to drži?

Aleksander Mervar: Pri tem moramo nekaj razlikovati. Nekaj je scenarij stoodstotni obnovljivi viri, ki sem ga sem ovrgel. Rangiral sem tri najboljše variante. Ena je varianta brez jedrske tehnologije, ampak to niso stoodstotni obnovljivi viri, ker potrebuješ plin za balansirati. Druga stvar je podaljšati NEK do leta 2063 in iti zmerno z obnovljivimi viri naprej, narediti vse okoli JEK-a ali malih modularnih reaktorjev in se odločiti, ne na referendumu 2024, ampak 2028.

Naredili ste 12 scenarijev, jutri jih boste predstavili. Še enkrat bomo o njih poročali, danes je bil namen slišati vaše argumente zaradi očitkov Piratov.