"Izid referenduma je bil povsem pričakovan. Mislim, da se motijo vsi tisti, ki pljuvajo ljudi, da so prevladala čustva nad argumenti. To je normalno. Ljudje smo čustvena bitja, ker so v komunikaciji argumenti na zadnjem mestu.
Najprej je treba doseči ustrezno čustveno stanje, da argumenti pridejo na vrsto, in ta vlada tega ne more, saj je izgubila vso podporo in je ne more več dobiti nazaj. Zato je to zamegljevanje s podaljševanjem agonije napaka," je včerajšnji padec vseh treh zakonov na referendumu za MMC komentiral nekdanji vladni svetovalec za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič.

Po njegovih besedah bi vlada v vsaki normalni državi odstopila in presekala takšno stanje. "Še posebej, če vlada dejansko gleda mednarodno okolje, ker bi bila to najboljša rešitev za državo," je poudaril . Jeretič ob tem dodaja, da je težava te vlade tudi to, da pade pri vodenju vsakodnevnih poslov, saj proizvaja zgolj "tone papirja in premalo konkretnih rešitev".

Obstaja prostor za novo politično silo
V primeru predčasnih volitev se bo na glasovnicah znašlo tudi ime kakšne nove politične sile, je prepričan Jeretič. "Vendar pa prihajamo na neko križišče," opozarja, "kjer bomo morali biti pozorni. Možnost je, da se bo šlo na neko socialno demagogijo, da se bo stavilo na reveže in podobno, kar sicer lahko prinese zmago, a ta opcija ne bo znala vladati."

Bistvenega pomena za prihodnost bo po njegovih besedah to, da se vzpostavi neka politična sila, ki bo stavila na uspeh, na podjetnost, na psihologijo uspeha, na spremembo miselnosti, česar se bo morala lotiti tudi s povsem načrtnimi kampanjami psihologije uspeha.

Novo vlado čaka drugačna usmeritev
"Ta politična ekipa je preveč okostenela in ne sprejema majhnih odločitev. Po mojem mnenju je rešitev v milijardi malenkosti, ne pa v velikih strukturnih reformah. Usmeriti bi se morali v razvoj malega podjetništva, kjer je dovolj, da ga vlada ne duši, ampak da ga pusti pri miru, da dela, služi in polni državni proračun.
Bistveno bo, da se začne z mikropristopi. Resetiranje je napačna prispodoba, pravilna bi bila klistir, da se počisti vsa nesnaga, ki se je nabrala v vseh sistemih," še pravi Jeretič.

Turk: Razkorak med voljo ljudi in voljo oblasti je prevelik
Da bi se morala po porazu na referendumu trenutna vlada prenehati oklepati oblasti in se umakniti, je prepričan tudi nekdanji minister za razvoj v Janševi vladi Žiga Turk. "Kadar je razkorak med voljo ljudi in voljo oblasti tako velik, se v zrelih demokracijah odločijo za predčasne volitve. Zavedajo se, da v takih pogojih nič v družbi ne more dobro funkcionirati.
Izbira je preprosta: ali bo volilna kampanja trajala do septembra 2011 ali do septembra 2012. Dolgo kampanjo potrebuje tisti, ki v javnem mnenju zaostaja, vprašanje pa je, ali si jo Slovenija lahko privošči," pravi nekdanji razvojni minister.
Zaupanje je izginilo
Na vprašanje, ali meni, da so izidi referenduma morda pokazali neko določeno kratkovidnost Slovencev, Turk odgovarja, da se volivci niso kaj dosti ukvarjali z vsebino zakonov, ampak so poslali sporočilo koaliciji, da njenim predlogom ne zaupajo, "ker je koalicija odpovedala pri spopadu z gospodarsko krizo in ker jo že od začetka spremljajo same afere".

Nezaupanje pa po njegovih besedah povzroča težavo, saj na ta način niso sprejeti tudi tisti ukrepi, ki so sami po sebi dobri, ker ljudje vanje preprosto neverjamejo. Dodaja, da je volje po spremembah več, kot je kažejo rezultati. "Ker pa spremembe vedno prinašajo neko negotovost, jih lahko predlaga samo nekdo, ki sicer uživa zaupanje," poudarja Turk.

Zagon gospodarstva in delovanje pravne države sta nujnosti
"Najbolj nujen je prepričljiv sveženj ukrepov za oživitev gospodarstva. Sledijo ukrepi za dograditev pravne države in tržnega gospodarstva, ki bodo opogumili domač in tuj kapital, pa tudi državljane. Da bodo verjeli v to, da imamo v Sloveniji vsi enake možnosti, da zakoni veljajo za vse, da na vsakem razpisu, pa naj bo za službo ali za posel, lahko zmaga vsak.
V tretji skupini so strukturne reforme povezane z družbo znanja in ustvarjalnosti, odgovor na demografske spremembe, na energetsko-podnebne izzive in globalizacijo," so po mnenju Turka prednostna tista področja, ki bi jih zdaj morali čim prej preurediti in izboljšati.