Državna komisija je ugotovila, da je bilo največ - slabo poldrugo milijardo - škode povzročene na strešnih kritinah, neposredna škoda na občinski prometni infrastrukturi pa znaša slabih 350 milijonov tolarjev. Skupna škoda presega 0,3 promila državnega proračuna, zato se po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč za odpravo škode lahko uporabijo proračunska sredstva, o čemer odloča vlada.

Ocena škode je bila po pozivu uprave za zaščito narejena v 26 občinah, najvišje pa je bila ocenjena v Litiji.

29. junija je voda zalivala kleti, z neba pa so padale gmote velikosti jajca, kar je krivilo pločevino, načenjalo strešne kritine in uničevalo pridelke.