Juri je v pogovoru za našo spletno stran spomnil, da je že pred meseci, ko se je premier Borut Pahor odločil za zaporo hrvaških pristopnih pogajanj za vstop v Unijo, opozarjal, da bo ta radikalna poteza prinesla težave in da se ne bo dobro končalo ne za mejno vprašanje ne za celovitost bilateralnih odnosov. Prepričan je, da blokada predstavlja potezo, ki gre prek postulatov politike socialne demokracije, vsekakor pa prek njegovega razumevanja levice.

V SD-ju ni pravega dialoga
Juri je sprva nameraval odstopiti že na kongresu stranke v Mariboru, a si je nato premislil, saj ni želel, da bi takšna odločitev kakor koli vplivala na izid SD-ja na evropskih volitvah. Nato se je odločil počakati na konec pogajanj Slovenije in Hrvaške pod okriljem Unije, a se je proces dogovorov o reševanju mejnega vprašanja končal tako, kot je ves čas napovedoval. "Zdaj, ko se je vse ustavilo, za kar del odgovornosti nosi tudi Slovenija, pa sem se odločil, da dokončno izstopim iz stranke," je pojasnil.

Na MMC-jevo vprašanje, ali ga niso k izstopu iz SD-ja morebiti spodbudili tudi odnosi v stranki, je Juri odgovoril, da ti na osebni ravni načeloma niso slabi, da pa je res, da v vrstah socialnih demokratov ni pravega dialoga. Dodal je, da se s Pahorjem pravzaprav ne pogovarjata: "Sem in tja se malo pozdraviva, najini pogledi na hrvaško problematiko in na zunanjo politiko pa so povsem različni."

Namesto blokade bi bil boljši predlog francoskega predsedstva
Juri bi namreč slovensko-hrvaški spor reševal povsem drugače. Spomnil nas je, da je že po neuspelem sporazumu Drnovšek-Račan odboru DZ-ja za zunanjo politiko predlagal začetek pogajanj na bilateralni ravni, ki naj bi bila tedaj še mogoča. Zavzemal se je za zavezujočo mednarodno arbitražo, ki jo je zdaj pravzaprav predlagal tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn, a ni bil deležen posluha.

Preden se je slovenska vlada odločila za blokado Hrvaške, je menil, da bi bilo bolje upoštevati zadnji predlog tedaj francoskega predsedstva Unije, po katerem bi se morala Hrvaška zavezati, da v razpravi o meji ne bo upoštevan noben dokument, ki je nastal po 25. juniju 1991. Tudi tedaj ga koalicija ni poslušala, sam pa je pri svojem stališču vztrajal tako, da se je kot poslanec v Evropskem parlamentu izločil iz procesa odločanja o Hrvaški.

Zdaj v pokoj, prestop ne pride v poštev
In kaj bo Aurelio Juri počel zdaj? Kot pravi, po 36 letih političnega delovanja izstopa iz aktivne politike in odhaja v pokoj. Ostati pa namerava aktiven kritik, če bo javnost za to zainteresirana. Govorice, da naj bi se pridružil stranki, ki naj bi jo po navedbah nekaterih medijev ustanovil nekdanji minister za delo Vlado Dimovski, je zanikal. Zatrdil je, da ga ta ni nikdar poklical in da nima namena prestopati v nobeno drugo stranko. Znova bi se morebiti želel pridružiti le SD-ju, "v kolikor bi ta znova postal prepoznavna leva stranka".