Predsednik stranke in premier Borut Pahor, ki stranko vodi od leta 1997, je bil tudi edini kandidat za predsednika, od 378 delegatov pa mu jih je podporo na kongresu stranke, ki je potekal v Mariboru, odreklo le 35. V uvodnem nagovoru je napovedal "skoraj zgodovinske spremembe", ki jih bo predlagal stranki in vladi. Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Miran Potrč in Patrick Vlačič, novi podpredsednici pa sta Alenka Kovšca in Majda Potrata. Vodstvo naj bi izmed podpredsednikov izbralo tudi namestnika predsednika stranke, predvidoma pa naj bi bil to Vlačič. Brez protikandidata je bil tudi glavni tajnik Uroš Jauševec, ki je bil znova izvoljen na to funkcijo.

Pahor napovedal "skoraj zgodovinsko nalogo"
Kot je napovedal Pahor, bodo Socialni demokrati kljub kritikam uspešno izpeljali nalogo, ki so jim jo zaupali volivci. Po njegovem mnenju je med krizo pravi recept še zmeraj politika konsenza, ne pa denimo avtoritarni vzorci.

Obenem je napovedal, da namerava tako stranki kot vladi predlagati novosti, ki naj bi zbudile veliko razprav. "Čeprav bo letošnje leto v ekonomskem in socialnem smislu izjemno zahtevno, bomo sprožili nekaj reform, ki so bistvenega pomena za usodo naše skupnosti," je povedal. Kot je zatrdil, so si zadali skoraj zgodovinsko nalogo, za katero bodo poskušali dobiti širše politično soglasje. Ob tem je zagotovil, da bodo osebne in strankarske interese podredili interesom države in njenih ljudi.

Na vrhu vse odločeno, pod njim pa ...
Stranka je najprej glasovala o spremembah statuta, s katerimi so z dveh na štiri povečali število podpredsednikov. Za dve podpredsedniški mesti so se v "moški konkurenci" potegovali tudi minister za šolstvo Igor Lukšič, poslanec Janko Veber, Alan Bukovnik, Lojze Ratajc, Gregor Istenič in Stevo Ščavničar. Za nekaj razburjenja je na kongresu poskrbel Uroš Jauševec, ki je mlade delegate pozval, naj za podpredsednika podprejo Vlačiča.

Lukšič je na vprašanje, kako to komentira, dejal, da je "tranzicija sproducirala generacijo, ki je lačna uspehov in takojšnjih rezultatov, kako pa se bo to obneslo v naslednjih štirih letih, pa bomo videli".
Kandidatke za dve podpredsednici pa so bile tudi Andreja Rihter, Janja Klasinc in Silva Črnugelj.

Logotip: Le še bel "SD" na rdečem polju
Nov je tudi logotip stranke, ki bo poslej brez srca, zvezde in zelenega lipovega lista na modri podlagi, saj naj bi se ta del logotipa, ki simbolizira združevanje političnih sil iz 90. let, vsebinsko izčrpal. Strankin logotip bo po novem sestavljala le še kratica stranke v beli barvi na rdečem polju.

"Vlada, ki presega delitve"
Predsednik stranke in vlade je komentiral tudi trenutne razmere v državi in med drugim dejal, da mora Slovenija okrepiti vse instrumente pravne države. Prav tako je poudaril pomen svobode medijev. Dodal je še, da je stranka v izhodiščih svoje politike pravilno razumela pomen preseganja delitve na "naše in vaše", pri čemer velja vztrajati naprej, čeprav včasih zbuja dvome o iskrenosti.

Vlada se je po njegovih besedah odločila prav, ko se je osredotočila na ukrepe za povečanje konkurenčnosti ekonomije in ohranjanje oziroma odpiranje novih delovnih mest. To bodo v osnovi tudi izhodišča za njihovo nadaljnje ravnanje. Pomembno je, da vlada sprejema predvsem ukrepe za izboljšanje likvidnosti bank in posredno tudi podjetij, je še poudaril Pahor.

Pohvale in kritike na svoj račun
Člani stranke so obravnavali tudi poročilo o delu stranke v zadnjih štirih letih, pri čemer so večinoma izrazili zadovoljstvo nad uspehom stranke na volitvah, padlo pa je tudi nekaj kritik. Miran Potrč je med drugim opozoril na to, da je z izidom na volitvah stranka dobila tudi veliko odgovornost. Pohvalil je delo ministrov, a dodal, da dobro delo v vladi ne bo dovolj za uspeh na naslednjih volitvah. "Potrebujemo uspešno in organizirano delo stranke in jasna stališča, ki so lahko tudi korak pred stališči vlade," je dejal.

Kritičen je bil tudi Aurelio Juri, ki kljub ugibanjem iz stranke še ni izstopil, najbolj pa ga je motilo, da naj bi vlada sprla slovenski in hrvaški narod.

L. D./E. S.