Finančni minister Uroš Čufer je sicer ugodil DeSUS-ovim zahtevam, da Kad tudi po ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga (SDH) ostane samostojna pravna oseba, a v stranki vidijo nove pasti.

Kot je po kolegiju koalicije pojasnil prvak DeSUS-a Karl Erjavec, si upokojenci želijo jamstva, da bo del kupnin po privatizaciji Kadovega (Kapitalska družba) premoženja res namenjen stabilizaciji pokojninske blagajne. Znotraj SDH-ja pa so prioritete lahko povsem drugačne, je opozoril.
"Lahko bi se odločili, da bi iz teh kupnin pomagali gospodarstvu ali pa celo sanirali bančno luknjo, za katero pa še ne vemo, kolikšna je," je dodal.

Čigava bo Zavarovalnica Triglav
V DeSUS-u zato želijo, da s premoženjem, ki se bo prenašalo na Kad, razpolaga in ga upravlja Kad sam. Poleg tega vztrajajo, da se mora na Kad prenesti tudi tretjinska naložba v Zavarovalnici Triglav. Čufer tem željam na tokratnem sestanku ni ugodil.

Milijarda za enoletne pokojnine
Premierka Alenka Bratušek je pred kratkim ocenila, da je Kadovo premoženje vredno le okoli milijardo evrov, kar bi zadostovalo za plačilo enoletnih pokojnin. Erjavec pa je tokrat odvrnil, da Bratuškova na milijardo gleda kot na enkratni znesek, DeSUS pa kot na kapital, ki bi se ga oplajalo in nato namenjalo za pokojninsko blagajno.

Ker uskladitve v koaliciji ni bilo, se bo v torek sešla poslanska skupina DeSUS-a, v sredo pa še izvršni odbor stranke. Če soglasja ne bo, DeSUS na četrtkovi seji vlade osnutka zakona ne bo podprl, je napovedal Erjavec.

Lukšič: Ne bi rad buril duhov
Kot kaže, pa bodo predlogu zeleno luč prižgali v SD-ju. Tudi v tej stranki sicer še imajo nekatere pomisleke, ki pa jih predsednik SD-ja Igor Lukšič po kolegiju ni želel razkriti, saj "ne bi rad buril duhov", ker ima to "potem vpliv še na druge stranke in nima smisla".

DL brez pripomb
Pripomb pa očitno ni več v DL-ju, kjer jih je sicer razburila petkova obljuba ministra Čuferja delodajalcem, da državna podjetja ne bodo zavezana zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Po besedah prvaka DL-ja Gregorja Viranta sporne določbe, ki bi državne družbe te zavezanosti razrešila, ne bo v zakonu. "Zame je pomembno, da so informacije o podjetjih v večinski državni in občinski lasti javno dostopne. To je zelo pomembno za javnost in s tem se je minister strinjal," je povedal.

Sporne informacije javnega značaja
Na vprašanje, kako komentira bojazni predstavnikov gospodarstva, da bi to škodovalo konkurenčnosti teh družb, je odgovoril, da lahko transparentnost konkurenčnosti gospodarstva le koristi. "Ustvarja neko zdravo poslovno okolje zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki bodo imela za poslovanje s temi državnimi podjetji veliko bolj zdravo in čisto okolje, tako da tu ne vidim težave," je dodal.