Zakon o davku na nepremičnine je poleg dvomov o morebitni neustavnosti vzbudil tudi vprašanja o učinkoviti izvedbi. Na ustavno sodišče je bilo tako vloženih šest zahtev za ustavno presojo, vložili so jih predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet. Izpodbijajo 13 členov zakona, ki naj bi med drugim kršili ustavna določila glede zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, pravnega varstva ter lokalne samouprave in avtonomije lokalnih skupnosti.

Sporni se jim zdijo višina obdavčitve in vrednotenje nepremičnin, ki je osnova za davek, različna obdavčitev rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin ter energetskih in drugih industrijskih nepremičnin, delitev davčnega prihodka med državo in občine, omejene možnosti občin pri določanju davka in dane možnosti glede pritožbe.

Ustavno sodišče je zato za četrtek sklicalo javno obravnavo, na kateri bodo predstavljeni vsi argumenti. Že pred tremi tedni je do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje dela zakona, ki določa izdajo davčnih odločb. Končno odločitev bo predvidoma sprejelo do 1. aprila.

Je izvajanje davka sploh mogoče?
Poleg vprašanja ustavnosti pa se je pokazalo, da je vprašljiva tudi sama izvedba zakona, saj je veliko podatkov v različnih evidencah neusklajenih in lastniki dober mesec pred datumom za odmero davka podatke množično urejajo v geodetskih pisarnah, na upravnih enotah in pri drugih organih.

Enaka obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj
Predsednik sveta vlade za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin Darko Končan pravi, da so glavna težava vprašanja rezidenčnosti in nerezidenčnosti stanovanjskih nepremičnin, določitve zemljišč za gradnjo stavb in opredelitev pritožbenega postopka.

Zato so vladi predlagali, da odpravi razlikovanje pri obdavčitvi rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin, in sicer 0,15 odstotka. Končan je pojasnil, da bi uvedba takšne spremembe po izračunu ministrstva za finance pomenila približno 25 do 30 milijonov evrov manj davka.

Predlaga jo, tudi da se zemljišča za gradnjo stavb ovrednotijo enako kot nezazidana stavbna zemljišča. Po Končanovih besedah bi to za lastnike omenjenih zemljišč pomenilo nižjo vrednost zemljišča in posledično nižji davek ter omogočilo, da tisti, ki prejemajo socialno pomoč, to prejemajo še naprej.

Ali bo vlada spreminjala zakon o davku na nepremičnine, za zdaj ni znano. Predloge bodo obravnavali v četrtek. Na ministrstvu za finance pa so zagotovili, da stanje na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah skrbno spremljajo.

Lukšič: Prepričal nas je minister Čufer
Predsednik koalicijske stranke SD Igor Lukšič meni, da nepremičninski davek ni bila najboljša rešitev. Po njegovih besedah so se pustili prepričati finančnemu ministru Urošu Čuferju, ki je prevzel odgovornost za zakon, čeprav ima nekako "zaščiten hrbet". Ministrova politična napaka pa je bila, da je verjel Gursu, da so evidence urejene, meni Lukšič.

SD se je sicer zavzemal za uvedbo kriznega davka, a za to ni bilo podpore in je zmagal predlog, da po hitrem postopku pripravijo davek na nepremičnine. Minister Čufer je presodil, da so sposobni pripraviti dovolj dober zakon, da bo začel veljati, pojasnjuje Lukšič.

PS napoveduje spremembo zakona
Obvestila o davku so nezadovoljstvo povzročila tudi med koalicijskimi poslanci, ki so v torek na seji odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko poudarjali, da se davka ne sme odmeriti, dokler ne bodo podatki nesporno urejeni, in da je zato treba podaljšati roke. Poslanci največje koalicijske stranke PS so napovedovali spremembe zakona in odpravo razlikovanja pri obdavčitvi rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin ter pri vrednotenju zemljišč za gradnjo stavb in nezazidanih stavbnih zemljišč.

SDS bi razveljavil zakon
Medtem pa je poslanska skupina SDS-a že vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko, na kateri naj bi vladi predlagali razveljavitev zakona o davku na nepremičnine in preklic informativnih izračunov geodetske uprave. Zadolžili bi jo za pripravo izhodišč za prenovo tega področja.

Za to potezo so se odločili, ker so številni informativni izračuni, ki so jih zavezanci za davek na nepremičnine prejeli sredi februarja, pokazali veliko napak. "Skorajda ni zavezanca, pri katerem ni napak," je opozoril poslanec SDS-a Zvonko Černač. Na geodetski upravi je po dostopnih podatkih prijavljenih 25.000 zavezancev, ki želijo popraviti podatke, pa je izpostavil poslanec Andrej Šircelj.

Tudi sicer so v stranki prepričani, da bo davčna obremenitev posameznika precej višja od napovedi vlade, zakon pa je po njihovem mnenju tudi krivičen.