Državni načrt se aktivira, ko je okuženo ali ogroženo celotno območje Slovenije in ko vlada razglasi epidemijo ter je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ter izvajati zaščitne ukrepe.

Ob razglasitvi epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predlaga protiepidemijske zaščitne ukrepe. Prebivalci morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovani nevarnosti, mogočih posledicah ter ukrepih za njihovo odpravo.

Država krije vse stroške, povezane s pripravljenostjo in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč oz. za izvajanje drugih nujnih ukrepov. Slovenija lahko ob razglasitvi epidemije zaprosi za pomoč države, s katerimi ima sklenjene sporazume, prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite in Nato.

Načrt za rdečo fazo

Vlada je načrtovala konkretne ukrepe v treh svežnjih, ko bo razglašena epidemija. Nekateri ukrepi že veljajo – v devetih t. i. rdečih regijah z najslabšo epidemiološko sliko so že od petka prepovedani verski obredi z navzočnostjo ljudi in poroke. Učenci od 6. razreda naprej po vsej državi začenjajo pouk na daljavo, prav tako fizično v šolske klopi s ponedeljkom ne gredo več v srednjih, glasbenih in višjih strokovnih šolah.

Bližamo se drugemu svežnju, za katerega je merilo 300 hospitaliziranih in 50 na intenzivni negi. Predvideno je šolanje na daljavo, časovne omejitve, ko bodo storitve lahko uporabljali starejši, zaprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, hotelov, prepoved prireditev, omejitev gibanja med 22.30 in 5. uro. Vlada naj bi po besedah vladnega govorca Jelka Kacina ukrepe sprejemala za časovno omejeno obdobje in selektivno.

Z razglasitvijo epidemije pa se bo aktiviral načrt, da bodo na primer župani imeli ob sebi neko strukturo pripravljeno za pomoč in ukrepanje, če bi se zadeve slabšale.

Kako je bilo med epidemijo v času prvega vala?

V Sloveniji je bila sicer epidemija covida-19 razglašena že spomladi, in sicer od 12. marca do konca maja, ko je naša država kot prva razglasila konec epidemije.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca. Čez dober teden je bila razglašena epidemija, zaprli so mejo z Italijo, odpovedali vsa športna tekmovanja, vrata so zaprle kulturne ustanove, zaprti so bili vrtci, učenci in dijaki so se izobraževali na daljavo, začasna prepoved obratovanja je veljala za nenujne prodajalne in lokale, ustavil se je javni prevoz (razen taksiji), prekinjeno je bilo izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. Pozneje so zaprli maloobmejne prehode s Hrvaško. Z nekaj izjemami je bilo prepovedano gibanje na javnih površinah, za en mesec se ni smelo prehajati niti med občinami. Ukrepe so začeli sproščati proti koncu aprila.

V drugem valu veliko več ljudi v bolnišnicah

Ob razglasitvi epidemije je bilo v bolnišnicah 17 ljudi, dva sta se zdravila na oddelku za intenzivno terapijo. Pozneje se je število hospitaliziranih povečevalo in konec marca preseglo 100, največ ljudi na intenzivni negi v prvem valu je bilo 10. aprila, in sicer 37. Na zadnji dan epidemije pa je bilo v bolnišnicah le še pet bolnikov s covidom-19, intenzivno zdravljenje je potreboval en človek.

Dvomestne številke so se znova pojavile julija, občutno je število hospitaliziranih znova poraslo sredi septembra. Več kot 100 hospitaliziranih je bilo 3. oktobra. V soboto se je v bolnišnicah zdravilo 265 ljudi, intenzivno nego je potrebovalo 49 bolnikov. Štirje bolniki s covidom-19 so umrli. Skupaj je tako pri nas do zdaj zaradi koronavirusne bolezni umrlo 188 ljudi.