V NSi-ju so interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko umaknili, saj niso zbrali dovolj podpisov. V tem mandatu ima stranka osem poslancev, za vložitev interpelacije pa je po poslovniku DZ-ja potrebnih najmanj deset podpisov poslancev. NSi je pričakoval podpise poslancev SDS-a, a so iz SDS-a v četrtek sporočili, da bodo podpise posredovali takrat, ko bodo vsi poslanci NSi-ja prispevali podpise pod interpelacijo vlade Roberta Goloba. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sta že pred tem sporočila, da podpisov ne bosta prispevala.

V NSi-ju podpore interpelaciji o delu vlade ne izključujejo, do predloga pa se še ne morejo opredeliti, saj ga ne poznajo, prav tako čakajo na informacijo o tem, koga bodo v SDS-u ob glasovanju o konstruktivni nezaupnici vladi predlagali kot kandidata za novega predsednika vlade.

Predsednik SDS-a Janez Janša je na Twitterju zapisal, da je interpelacija zoper celotno vlado razprava o delu vlade, ne pa konstruktivna nezaupnica. Ta po poslovniku DZ-ja lahko sledi razpravi, običajno pa ne, je še zapisal in dodal, da je bilo to prvaku NSi-ja Mateju Toninu in generalnemu sekretarju stranke Robertu Ilcu tudi predstavljeno na sestanku.

Vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj pa je v današnji izjavi poudaril, da je celodnevna razprava ob interpelaciji o delu vlade tako močno opozicijsko orodje, da jo je nujno končati s predlogom konstruktivne nezaupnice vladi.

O tem, ali bi v nadaljevanju, če se SDS odloči za vložitev interpelacije vlade, svojo podporo pogojevali s podpisi k interpelaciji ministrice Vrečko, je Cigler Kralj dejal le, da se z "osamosvojitvijo ne trguje". Interpelacijo o delu vlade lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, SDS jih ima v tem sklicu DZ-ja 27, zato podpisov poslancev NSi-ja ne potrebuje.

Med opozicijskima NSi-jem in SDS-om je bilo sicer po oceni Ciglerja Kralja v zadnjih mesecih "nekaj vrenja", stranki sta po njegovih besedah prešli iz koalicijskega partnerstva v delovanje v opoziciji. "Razmerja se dobro vzpostavljajo in mislim, da bomo prišli tudi do tega, da morda vsaka poteza ne bo vzbujala nekih nelagodnih občutkov," je Cigler Kralj še opisal odnose v opoziciji.

Zgodba z interpelacijo ministrice za kulturo je sicer za zdaj za NSi končana, po besedah Ciglerja Kralja pa prihaja čas, da se oglasi tudi civilna družba.

Vrečko: Argumenti so bili ves čas na strani ministrstva

Asta Vrečko je v odzivu na umik interpelacije dejala, da se je ni bala in da so bili argumenti ves čas na strani ministrstva, očitki pa neutemeljeni. Ob tem je izrazila obžalovanje, da se je prejšnja vlada odločila ad hoc ustanoviti muzej brez zbirke, brez ustreznih pogojev in tudi brez nekih trdnih temeljev, na katerih bi Muzej slovenske osamosvojitve lahko zaživel.

Vrečko je dodala, da je sicer na področju kulture vedno treba pozdraviti ustanavljanje novih institucij in zavodov. Žal pa ta muzej že v osnovi ni imel možnosti uspeha. Kot je poudarila, sta ustanovitvi muzeja osamosvojitve nasprotovali obe največji veteranski organizaciji, pa tudi stroka s Filozofske fakultete v Ljubljani se ni strinjala s tovrstno odločitvijo.

Kot neustrezno je ministrica označila tudi odločitev, da se za ta namen vzamejo prostori Arhivu RS, ki že leta čaka na nove prostore in hrani vse dokumente zgodovine, vključno z dokumenti iz slovenske osamosvojitve.

Zato je bila najsmotrnejša poteza, da zavoda združijo in ustanovijo nov javni zavod, ki bo preučeval novejšo in sodobno zgodovino. Muzej novejše zgodovine, ki ima najpomembnejšo zbirko o slovenski osamosvojitvi, so s tem okrepili v novem zavodu tako pri raziskovanju kot pri zaposlitvah, je dodala Vrečko.

NSi je v več kot 20 strani dolgem predlogu interpelacije proti ministrici za kulturo med drugim očital vodenje kulturne politike, ki naj bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo, ter kršitev zakona o varstvu kulturne dediščine in strategije kulturne dediščine za obdobje med letoma 2020–2023. Interpelacijo pa je napovedal, ko je vlada 19. januarja letos sprejela sklep o združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

NSi je v interpelacijo zapisal, da je ministrica Vrečko odgovorna za vodenje kulturne politike, ki je "z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi Slovenije v nasprotju s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, preambulo k Ustavi Republike Slovenije in Ustavo Republike Slovenije ter odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Republike Slovenije – slovenski osamosvojitvi, okrog katere se je oblikovala narodna enotnost".

Dodali so, da je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ustavno sporna z vidika ohranjanja kulturne dediščine, ki predstavlja temelj slovenske države in hkrati temeljna izhodišča slovenske ustavnosti, ter da je v ozadju "politično motivirano dejanje z namenom odstavljanja direktorjev, ki aktualni ministrici za kulturo nista po volji".