"Tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot Evropska komisija sta dala jasno vedeti, da smo na pravi poti. Zato teh ustanov danes ne vidimo kot grožnje, temveč kot partnerje, partnerje v skupnem premisleku in iskanju izhodov iz krize. Kar danes slišimo od evropskih kolegov, vključno s komisarjem Rehnom, so prav naše lastne besede: Zmogli bomo," je včeraj pred DZ-jem optimistično izjavljala premierka Alenka Bratušek.
Res je evropski komisar Rehn prejšnji teden dejal, da ni nujno, da se Slovenija približuje programu pomoči, a da mora še naprej odločno ukrepati, izvajati strukturne reforme ter hitro in uspešno končati sanacijo bančnega sistema. A še vedno čakamo izide stresnih testov - odgovor na vprašanje, koliko sredstev bo potrebnih za dokapitalizacijo bank. Kje je torej meja, ko bi se država še lahko rešila sama?
Zadolževanje mora biti čim cenejše
"Če stroški dokapitalizacije močno presegajo dve milijardi evrov, potem bi se morda bilo smiselno vključiti v program trojke," pravi Timothy Ash iz banke Standard Bank.

Če in kakšno pomoč bo država izbrala, je sicer njena odločitev, a analitik Standard Banka opozarja na potrebo po čim cenejšem zadolževanju: "Država mora zagotoviti, da si bo izposodila z najnižjimi stroški. Če so izdatki za obresti visoki, potem ostane manj za druge stvari, kot je plačevanje pokojnin, plač v javnem sektorju in stroškov zdravstvenih storitev. Mislim, da ne bi smeli biti preveč ideološki glede tega, ali gre za ESM ali za trojko. Tu gre za stroške financiranja. Dvomim, da bo program trojke pri Sloveniji tako agresiven, kot je bil drugje na obrobju. Zasidral bo reforme in razpoloženje vlagateljev ter zmanjšal stroške financiranja."
Odločitev naj bo kmalu
Tudi v opoziciji so prepričani, da se bo kmalu treba odločiti, kaj je za Slovenijo najboljše. "Ali vstop v mehanizem pomoči, ali trojka, ali pa naši žepi," je bil kratek Jože Tanko, poslanec SDS-a.
Predsednik SLS-a Franc Bogovič pa: "Predsednica mi zastonj govori, da ne bo trojke in da nam vsi zaupajo, dokler je cena za denar, ki ga najema Republika Slovenija prek obveznic, od šest do sedem odstotkov. Če si kdo upa zadolžiti Slovenijo za sedem do 10 milijard po od šest- do sedemodstotni obrestni meri, te pravice enostavno nima."

V NSi-ju pa vlado pozivajo, da je treba, če se bo to res zgodilo, možnosti dobro pretehtati, vključiti strokovnjake in se odločiti skupaj.