DZ je začel izredno proračunsko sejo, na kateri bo sprejemal proračuna za prihodnji dve leti. Vlada skuša z njima znižati primanjkljaj, zlasti z višjimi davki in z omejevanjem izdatkov za plače v javnem sektorju.

Poslance je na začetku izredne seje nagovorila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki jim je razložila, da bo zaradi zavedanja težavnosti položaja v Sloveniji vezala zaupnico "na sprejetje predloga sprememb proračuna za leto 2014 v celoti".

Leto 2014 je po njenih besedah prvo leto nove finančne perspektive, ki jo skupaj z EU-jem načrtujemo za sedem let, kar je "daleč čez en mandat vlade".

"Trojke ne bo"
Na poslance je naslovila vprašanje, ali znamo vsi delati za iste cilje, ki so socialna, pravična in solidarna Slovenija. Prav tako se je dotaknila tudi svojega mandata in pri tem poudarila, da bi bile razmere ob prevzemu njenega mandata komajda lahko še težje. "V prvih sedmih mesecih smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh," je dejala in se pohvalila, da je njena vlada prva, ki se je resno lotila boja proti sivi ekonomiji.

Predlagamo proračun, ki bo primanjkljaj zmanjšal za tri odstotke, je povedala in ob tem dodala, da odločitve, ki so jih sprejeli, niso bile "ne lahke ne enostavne". Kar se tiče novih večjih davkov, je še pojasnila, da je obdavčitev prebivalstva eden izmed temeljev socialne porazdelitve. "Davke država pravično prerazporedi in to je temeljna funkcija javnih financ kot tudi tega proračuna," je dejala in opozorila, da proračun kar se da najmanj posega v socialni položaj ljudi.

"Tistim, ki kličete trojko in pomoč tujine, sporočam: trojke ne bo," je še dejala ob koncu svojega nagovora pred poslanci, tako EU kot mednarodni denarni sklad pa sta že povedala, da je Slovenija na pravi poti.

Pred poslanci tudi davek na nepremičnine
Poslanci bodo obravnavali tudi davek na nepremičnine in se opredelili do vetov državnega sveta na spremembe zakona o dohodnini in zakona o bančništvu. Glasovanja o vseh temah izredne seje bodo predvidoma opravili v četrtek.

Za sprejetje proračuna - in tako tudi za potrditev zaupnice - potrebujejo navadno večino v DZ-ju, ki jo koalicijske stranke tudi načeloma zagotavljajo, medtem ko je opozicija do proračuna kritična.

Očitki opozicije
Opozicija tako ob obravnavi predloga proračunov za prihodnji dve leti v DZ-ju opozarja, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa ne upoštevata drugega kot nove davke.

Franc Bogovič (SLS) je - tako kot tudi predstavniki drugih opozicijskih strank - vladi očital, da le zvišuje davke. "Tako ne bo šlo, treba bo biti bolj kreativen," je priporočil. Ob tem je posvaril, da se po tako visokih obrestnih merah ne smemo več zadolževati, saj mu ni jasno, "kdo jih bo lahko plačal".

Ključno vprašanje se mu zato zdi, po kakšnih obrestnih merah se bo Slovenija zadolževala v prihodnjem letu, ko bo treba najeti posojila za sanacijo bank.

Da bo država prišla iz krize, je po mnenju Andreja Širclja (SDS) nujna privatizacija, od katere pa si ne moremo obetati prihodkov, saj ena stranka kakršni koli privatizaciji nasprotuje. Proračuna je označil za nerealna tudi zato, ker se davčni prihodki zmanjšujejo, pa čeprav je vlada zvišala DDV.

Poslanca narodnih skupnosti napovedujeta podporo
Proračuna bosta sicer podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, saj je vlada pri načrtovanju sredstev uradu za narodnosti v precejšnji meri prisluhnila njihovim opozorilom.