"

Čuferjev odziv na interpelacijo, ki jo je vložil SDS, je po mnenju Tanka "luknjičav kot proračun za prihodnji dve leti". Čufer je namreč v odzivu zapisal, da bi ob slabih makroekonomskih razmerah in zaradi nestabilnosti v finančnem sistemu nenadzorovano prenehanje (npr. stečaj) lahko privedel do plačilne nesposobnosti banke in bi povečal nezaupanje v stabilno delovanje finančnega sistema.

To pa bi lahko privedlo do znatnega odliva sredstev iz bančnega sistema, kar bi lahko pomenilo večje izgube za državni proračun, zlasti če se upošteva 400 milijonov evrov zajamčenih vlog, ki jih druge banke ne bi zmogle pokriti, in 300 milijonov evrov depozitov države v obeh bankah.

Privilegiran položaj varčevalcev dveh bank
Toda Tanko ob tem opozarja, da bo ves izkupiček iz odmevnega davka na nepremičnine, ki je ocenjen na 400 milijonov evrov, šel za sanacijo dveh malih tajkunskih bank. Ob morebitnem stečaju bi tako bili poplačani depoziti do 100 tisoč evrov, v sedanjem postopku pa bodo poplačani tudi višji depoziti. To je po navedbah Tanka nenavadna situacija, saj postavlja imetnike depozitov v teh bankah v privilegiran položaj glede na varčevalce v drugih bankah, ki so v težavah.

Čeprav je Čufer zapisal, da bodo bremena obeh bank nosili lastniki, nato lastniki podrejenih obveznic in šele na koncu potencialno država, pa se Tanko sprašuje, zakaj ne sodelujejo tudi imetniki depozitov nad 100 tisoč evrov in šele na koncu državni proračun. Hkrati pa Tanka zanima tudi, zakaj ima država v teh bankah nesorazmerno visok delež depozitov glede na njun tržni delež.

"Razrešitev Širclja temelji na izgovorih"
Drugi očitek Čuferju v interpelaciji je razrešitev Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank. Čufer je ob tem navedel, da je ministrstvo ravnalo na podlagi mnenja službe vlade za zakonodajo in Komisije za preprečevanje korupcije in ugotovilo, da ta funkcija ni združljiva s funkcijo poslanca.

Tanko pa pravi, da vlada ni niti začela postopka ugotavljanja, ali sta funkciji nezdružljivi, in da nihče ni predlagal sprejetja avtentične razlage delov zakonov, ki se nanašajo na ti dve funkciji. Tanko je izgovor s sklicevanjem na vladno službo in KPK označil kot neprimeren.