Kakšne so pri tem vloge nadzornih organov, kot so Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, sodišča in tožilci, so skušali razložiti vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, predsednik ljubljanskega višjega sodišča Jernej Potočar, predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes in predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.

Prelomnica Čista lopata
Vsi gostje so se nekako strinjali, da je bila prelomna obsodba Hilde Tovšak, Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja v aferi Čista lopata zaradi nepravilnosti pri izgradnji kontrolnega stolpa na Brniku, ki je zdaj pravnomočna in je nekdanjim direktorjem propadlih velikih slovenskih gradbenih podjetij prisodila zaporne kazni.

Predsednik protikorupcijske komisije Klemenčič je na začetku povedal, da je bilo tveganje za gospodarske elite v preteklih dveh desetletjih tako rekoč nično. Sistem je po njegovih besedah omogočal najrazličnejše sporne in sumljive prevzeme, politična kadrovanja, vplival na bančne posle in tega sodstvo pač ne more rešiti za nazaj. Vendar pravna država počasi začenja delovati in ljudje imajo več zaupanja.

Predsednik Računskega sodišča Šoltes je med drugim opozoril, da kljub številnim očitnim nepravilnostim, denimo v primeru sporne nabave operacijskih miz, ni bilo sodnih epilogov. Zato jih je to utrjevalo v prepričanju, da nekaj v sistemu ne deluje. Dobili smo občutek, da v preventivnem sistemu manjka "žleza", imenovana vest, je dejal Šoltes. Zato je nujno treba stvari spremeniti tako v nadzornem kot v preventivnem sistemu.

"Čista lopata ni prva lastovka," je opozoril predsednik ljubljanskega višjega sodišča Potočar. Opozoril je, da je bilo v zadnjih letih izrečenih kar 60 sodb v korupcijskih primerih, kar je veliko v primerjavi s številom preostalih sodb. Vendar je pri korupciji težava tako odkrivanje kot dokazovanje.

Gostje so opozorili tudi na pomanjkanje sodne prakse. Vendar, kot je poudaril predsednik protikorupcijske komisije, se to ni dogajalo zaradi slabe zakonodaje. Težava je bila v tem, kako so reagirale institucije in kakšno je bilo sodelovanje med njimi.

Kako do ustreznega nadzora
"Občutek ima, da se politika dela norca iz nas, saj ni razloga, zakaj ne bi sprejeli naših rešitev," je dejstvo, da so predlogi protikorupcijske komisije glede učinkovitega premoženjskega nadzora pri javnih osebah večkrat neuslišani, komentiral Klemenčič.

Šoltes je opozoril, da bo zelo pomembna tema tretji krog privatizacije. Po njegovem mnenju nadzor nad političnimi strankami ni dober, vendar se na tem področju ni skoraj nič spremenilo. Vendar pa je dejstvo, da povsem transparenten nadzor vsekakor ni v interesu političnih strank.

Vodja specializiranega državnega tožilstva Furlan je povedal, da je za delo njegove ekipe zelo pomembno varno in ustrezno delovno okolje, ustrezna zakonodaja in motivirani ljudje, ki želijo učinkovito delati. Omenil je tudi, da je bila ideja glede ustanovitve NPU-ja, specializiranega tožilstva in specializiranih sodišč zelo dobra rešitev. Tožilstvo pa zdaj lahko vlaga primere v veliko krajšem roku.

Türkova črna gradnja
Na koncu so se gostje dotaknili tudi primera razvpite nezakonite gradnje počitniške vile v. d. direktorja Elesa Vitoslava Türka. Furlan je povedal, da ga za zdaj v zadevi zanima le finančni tok in da je vse drugo odgovornost inšpekcij in drugih podjetij.

Predsednik protikorupcijske komisije Klemenčič je izrazil zadovoljstvo, da je Türk zavezanec KPK-ja in da se bo dalo marsikaj razkriti. Vendar je poudaril, da imajo v njegovi komisiji relativno lahek dostop do podatkov o funkcionarjih, medtem ko so precej bolj "šibki" kar se tiče državnih poslovodstvenih in nadzornih organov.

Po Klemenčičevem mnenju tudi inšpekcijske službe ne funkcionirajo dobro. V Sloveniji je tako izdanih 4.000 pravnomočnih odločb za rušenje črnih gradenj. Letno pa se poruši zgolj 70 primerov, pri tem pa niso določene prioritete, evidence so pomanjkljive in tveganje korupcije pri izboru.

Predsednik Računskega sodišča pa je ob tem omenil, da bi zaradi boljše učinkovitosti morda morali inšpekcijske službe združiti pod neki osrednji sistem. Vendar bi morala prioritete, kaj narediti na tem področju, vsekakor določiti politika. Predsednik višjega sodišča Potočar pa je bil v Türkovem primeru kratek in jedrnat: "Če bodo vložene obtožnice, jih bomo rešili."