"Komisija je kadrovsko podhranjena. Imamo veliko izjemnih ljudi, ki pa so preobremenjeni, za nove zaposlitve pa preprosto ni denarja," je v klepetu za MMC povedal Goran Klemenčič. Po njegovih besedah mora biti vodstvo take komisije predvsem verodostojno in objektivno. Vprašanje, ali je nekaj etično ali neetično, po njegovem prepričanju ne more biti stvar politične opredelitve.

Na vprašanje, ali pri svojem delu deležen pritiskov, je Klemenčič odgovoril, da jih nekaj je, "ampak jih ni veliko". "Tisti, ki me poznajo, že vedo, zakaj." Poudarja, da bi pri svojem delu potrebovali več pooblastil, zlasti na področju preverjanja finančnih transakcij in dostopa do poslovnih dokumentacij. Dodaja, da si ne želijo policijskih pooblastil, saj imamo za to policijo.
V svojem odgovoru je izpostavil tudi vprašanje zaupanja ljudi in spoštovanja politike do institucij pravne države. "To je po moje eden največjih izzivov in odgovornosti tako za institucije kot za demokratično prihodnost Slovenije. Brez tega lahko zapremo 'to štacuno'," razmišlja predsednik komisije.

"Občutljive cvetlice ne uspevajo na sibirskem mrazu"
V povezavi s pomanjkanjem zaupanja v pravno državo in spoštovanja le-te se je dotaknil tudi politične kulture, ki je po njegovih besedah eden odločujočih dejavnikov pri delovanju pravne države. Čudežne paličice za razbijanje omrežij ni in poleg pravnih prijemov so potrebni tudi drugi. "Demokracija in vladavina prava so občutljive cvetlice, ki ne uspevajo v sibirskem mrazu ... če me razumete," je s prispodobo pojasnil svoj pogled.

Komentiral je tudi dogajanje na Hrvaškem, ki ga, kot pravi, kar dobro pozna. Po njegovem mnenju je dorasla politična volja (čeprav precej vsiljena od EU-ja) in institucijam se je pustilo delati, ljudje v njih pa so začutili, da se da delati. "Pri nas je preveč apatije - tudi med ljudmi, ki delajo v organih pregona in odkrivanja. Ne verjamejo več v svoje delo. So pa seveda pomembne izjeme," je povzel razmere pri nas.

Izbrisani - 10 let prepozno
Nekega bralca je zanimalo, zakaj se je s Katarino Kresal tako trudil za ureditev vprašanja izbrisanih in še povečal njihovo število. "Kar se tiče izbrisanih, sem verjel v to, kar smo storili. Priznam, da sem mesto državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve sprejel pod pogojem, da bomo to res uredili in da se politika potem ne bo ustrašila. Jaz pač - iz moralnih, etičnih in pravnih razlogov - verjamem, da je bilo to, kar smo storili, prav in da smo to storili več kot deset let prepozno," je razložil.

Pojasnil je še, da se bo v enem izmed prihodnjih primerov izločil iz preiskovanja, saj so v začetku tedna začeli postopek preverjanja dejstev glede zaposlitve nekdanjega inšpektorja v zdravniški zbornici. Pri nekaterih primerih je njegova žena, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, namreč zastopala zbornico, poudaril pa je, da ne gre za primer Nekrep.
V povezavi z vprašanjem aneksov v avtocestnem programu Klemenčič odgovarja, da je v nekaterih primerih korupcijo zagotovo bila. "Ni pa dvoma, da je šlo za veliko sistemsko nepravilnost, ki se je desetletja dopuščala. Brez zasebnih interesov tukaj ni šlo," je prepričan.

Slovensko sodstvo preživlja krizo
Glede slovenskega sodstva je vodja komisije mnenja, da je to nedvomno v krizi, pri čemer kot glavnega krivca vidi slovensko politiko in tudi sodstvo samo. "Krivda je zelo široko porazporejena. To so kompleksne stvari, ki se začnejo na pravni fakulteti," je dodal.

Celoten klepet si lahko preberete tukaj.