Objava spiska davčnih dolžnikov, tako pravnih kot fizičnih oseb, je vzbudila veliko zanimanja v slovenski javnosti. Navsezadnje so se na spisku dolžnikov pojavile tudi kakšne nepričakovane osebe ali pa je javnost izvedela "pretresljiv" podatek, da ena izmed manekenk dolguje davčni službi kar med 300.000 in 500.000 evri.

Ali je imelo razkritje dolžnikov že kaj pozitivnih učinkov, denimo da se je kakšen na "sramotilnem spisku" objavljen dolžnik odločil, da bo poravnal svoje davčne dolgove, na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) še ne vedo. "Podatki o tem bodo zbrani, ko bomo primerjali oba seznama oziroma ko bomo primerjali 25. 3. 2013 s 25. 4. 2013. Pri obeh datumih bomo namreč zajeli število dolžnikov in višino davčnega dolga po istih kriterijih (nad 5.000 EUR in starejši od 90 dni)," pojasnjujejo na Dursu.

Med presenetljivimi razkritji, ki so se pojavila ob objavi seznama davčnih dolžnikov, je tudi dejstvo, da so številni davčni utajevalci zgolj storili prekršek, kar pomeni, da jim grozi zgolj denarna kazen ali pa so jo že dobili.

Davčne zatajitve so namreč kaznivo dejanje, če znesek presega 50.000 evrov. Obstoječi kazenski zakonik predvideva, da gre za kaznivo dejanje davčne zatajitve, če ta prinaša veliko premoženjsko korist, kar pomeni, da presega 50.000 evrov, medtem ko je prejšnji kazenski zakonik kot kaznivo dejanje določal preseganje večje premoženjske koristi, ki je zdaj ocenjena na vrednost nad 5.000 evri.

Zadnja novela kazenskega zakonika je bila pripravljena in sprejeta v času pravosodnega ministra Aleša Zalarja oz. v času Pahorjeve vlade. Nekdanji pravosodni minister Zalar se sam ne spomni, zakaj se je zgodila sprememba oziroma dvig praga pri tem, kdaj postane davčna zatajitev tudi kaznivo dejanje. Prav tako se ne spomni, da bi bilo kaj polemik o tem, niti v parlamentarni razpravi o zakonu ne.

Zalar je poudaril, da so kazenski zakonik pripravljali dolgo in da je pri pripravi sodelovalo precej strokovnjakov. Po njegovih besedah pa je šlo za strokovno odločitev, ki je bila utemeljena v zakonodajnem gradivu, in ne za politično. Za pojasnilo smo se obrnili tudi na ministrstvo za pravosodje, vendar odgovora nismo dočakali.

Visoke kazni za davčne prekrške
Davčna zatajitev je kaznivo dejanje, če gre za vrednosti nad 50.000 evrov, nižje zatajitve pa veljajo za prekrške, ki jih denarno sankcionira Durs. Kazni pa niso nizke, saj kazni za prekrške, določene po zakonu o davku na dodano vrednost, znašajo za hujše prekrške do 125.000 evrov, v primeru posebno visoke povzročene škode oz. pridobljene protipravne premoženjske koristi pa do 375.000 evrov.

Za prekrške, določene po zakonu o davčnem postopku, pa se fizične osebe lahko kaznujejo z globo od 400 do 1.200 evrov, če gre za hujše davčne prekrške, samostojni podjetniki od 800 do 10.000 evrov, srednje ali velike gospodarske družbe pa z globo od 3.200 do 30.000 evrov. Pri posebno hudih davčnih prekrških pa se globa določa v odstotkih od premalo plačanega davka

Durs predlagal 83 stečajev
Eden izmed očitkov Dursu ob množici davčnih dolžnikov je bil, da na račun neplačanih davkov le redko predlaga stečaje podjetij. Dolžniki pa vsa sredstva s podjetij v dolgovih prenesejo na druge gospodarske družbe, tako da v poznejših stečajih teh podjetij ostane bore malo sredstev v stečajni masi in tako tudi Durs ostane praznih rok.

Na Dursu pojasnjujejo, da predlagajo uvedbo stečaja nad insolventnimi poslovnimi subjekti v primeru, ko so že izčrpane vse možnosti za poplačilo davčnega dolga v postopkih davčne izvršbe oziroma po ugotovitvi, da zaradi višine zapadlega davčnega dolga in njegovega naraščanja tega ne bo mogoče izterjati. Pred začetkom stečajnega postopka pa poskušajo dolg zavarovati npr. s knjižbo zastavne pravice na nepremičnem premoženju dolžnika, deležu družbenika v družbi ipd.

Durs kot predlagatelj stečajnega postopka mora, tako kot vsi drugi upniki, ob vložitvi predloga za stečajni postopek založiti predujem za kritje stroškov stečajnega postopka, ki pri pravnih osebah znaša okoli 3.600 evrov.

"Poudarjamo, da so sredstva davčnega organa za stroške predujma omejena. Ministrstvo za pravosodje smo že opozorili na problematiko predujmov in predlagali ukinitev obveznosti plačevanja predujmov za proračunske uporabnike oziroma spremembo ureditve na način, da bi predujme za vse proračunske uporabnike zalagala ena institucija," pravijo na Dursu.

Kljub omejenim sredstvom za predujme pa so v letu 2012 predlagali uvedbo stečajnih postopkov zoper 83 dolžnikov, ki so bili dolžni 58.489.285 evrov. V letu 2011 pa so zahtevali uvedbo stečajnih postopkov zoper 75 dolžnikov, ki so bili dolžni 30.787.399 evrov.

Kazenske ovadbe Dursa zaradi sumov kaznivih dejanj

Prekrškovne kazni zaradi davčnih zatajitev